Kriza izobraževanja: "Smo na prelomni točki, kjer lahko zdrsnemo pod povprečje"

V Sloveniji imamo poleg zdravstvene in energetske krize tudi krizo izobraževanja, je ob predlogu rebalansa proračuna in poslabšanju bralne pismenosti povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Meni, da je treba upad bralne pismenosti vzeti resno, saj krize v izobraževanju ni mogoče reševati na hitro. Ob tem je opozoril tudi na sistematično zniževanje sredstev za vzgojo in izobraževanje.

“V državi imamo kompleksno krizo izobraževanja. Smo na prelomni točki, kjer lahko tudi zdrsnemo pod povprečje, če oblast ne bo pokazala ustrezne senzibilnosti,” je ob predlogu rebalansa proračuna povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Ocenjuje, da predlog rebalansa kaže napačen odnos države do šolstva in lahko vodi k temu, da v Sloveniji ne bo več kakovostnega izobraževanja.

Kot prvi znak upadanja kakovosti izobraževanja je Štrukelj izpostavil rezultate bralne pismenosti. Izsledki mednarodne raziskave PIRLS namreč kažejo, da je ta med slovenskimi četrtošolci v zadnjih petih letih upadla. Enega izmed možnih vzrokov za to na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje vidijo v zaprtju šol med epidemijo.

“To je rokohitrsko opravičilo in kaže nepripravljenost, da v problem poglobimo,” se je odzval Štrukelj. Poudaril je, da so nas v raziskavi prehitele vse sosednje države, Slovenija pa se je približala srbskim rezultatom. Vlada bi se problematike morala lotiti resno. “Treba je izključiti možnost, da gre za prve znake upadanja kakovosti izobraževanja v državi,” je rekel in nadaljeval, da so že do zdaj opozarjali, da visoki slovenski rezultati niso samoumevni.

Krivo vidi v zmanjševanju sredstev za izobraževanje v zadnjih letih. Po podatkih Sviza je Slovenija leta 2019 za izobraževanje namenila 9,5 odstotka proračuna. Države OECD so v povprečju za izobraževanje namenile 10,6 odstotka, članice Evropske unije pa 9,6 odstotka. Leta 2005 pa je Slovenija za izobraževanje iz proračuna namenila 11,5 odstotka, kar je bilo več, kot je znašalo povprečje EU (10,5 odstotka), in nekoliko manj od povprečja OECD (11,6 odstotka).

“Država je v zadnjih 15 letih sistematično zniževala sredstva za vzgojo in izobraževanje ter verjela, da se to nikjer ne more poznati,” je rekel glavni tajnik. “Kriza v izobraževanju ima eno slabo lastnost: ni tako atraktivna kot so krize v zdravstvu, energetiki in preskrbovalnih verigah. Ko jo javnost opazi, je mnogo prepozno. Takrat potrebujete 10 ali 15 let, da se vrnete nazaj,” je povedal. “Slovenija ima za stabilen razvoj in učinkovito gospodarstvo samo eno primerjalno prednost. To je, da imamo boljše izobraževanje kot je povprečje evropskih držav.”

Šolstvo potrebuje reformo

Pri rebalansu letošnjega proračuna je vlada zavrnila vse spremembe standardov in normativov za ohranjanje kakovosti, ki imajo finančne posledice. Ministrstvo je zavrnilo zahtevo, da se odpravi začasno povečan normativ. Ta naj bi omogočal, da v primeru, ko otroci čakajo na vstop v vrtec, skupine pa so polne, občine normativ povečajo za dva otroka. “To se je žal v večini občin uporabljalo kot predpisan normativ. Zdaj, ko se vpis v večini vrtcev zmanjšuje, pričakujemo, da se bo to vrnilo na dogovorjene normative,” je v izjavi poudarila predsednica Sviza Marjana Kolar.

Zavrnjena sta bila tudi predloga sistematizacije dodatne strokovne pomoči v osnovnih šolah in dodatna sredstva za pomoč učencem, ki imajo učne primanjkljaje zaradi epidemije covida, je navedel Štrukelj.

Glede pogajanj o plačnem sistemu pa je dejal, da vlada noče, ne zna ali ne more uvideti posebnosti izobraževalnega sistema. Štrukelj je izpostavil, da je tudi vlada sama že ugotovila, da je napredovanje v izobraževanju eno najbolj zahtevnih kariernih napredovanj, a v novem sistemu predlagajo zaostritev pogojev za napredovanje.

Meni, da šolstvo potrebuje reformo, ki bo razumela spremenjen položaj vzgoje in izobraževanja ter bo nagradila kader. “Ali bomo sprejeli ukrepe, ki bodo ohranili kakovost šolstva, ali pa bomo zdrseli v povprečje. Čeprav se zdi, da imamo velike probleme drugje, jih imamo tudi tu,” je rekel.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.