"Treba je odpreti prostor za govorico miru, za zaustavitev vojne, ne pa za njeno širitev in stopnjevanje." Tako se je na vojno v Ukrajini v današnjem govoru na slovesnosti ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Rozmana Staneta odzval nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Iniciator pobude, s katero bi lahko prispevali h globalnemu zavezništvu za dokončno prepoved jedrskega oboroževanja in torej k miru, bi bili po njegovem prepričanju lahko tudi voditelji majhnih držav, tudi Slovenije. Takšen poziv bi po njegovih pričakovanjih podprli milijoni ljudi po svetu, Kučan pa upa, da bi se mu pridružili tudi novi predsednik ali predsednica republike ter veliko novoizvoljenih županov.
Prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan je velik del današnjega govora na slovesnosti ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Rozmana Staneta v Lokvah pri Črnomlju posvetil vojni v Ukrajini in nujnosti njene zaustavitve. Poudaril je, da vojne niso še nikoli rešile težav in jih tudi sedaj ne bodo. Kot razumljivo je ocenil, da Slovenija pomaga napadeni državi pri njeni obrambi, tudi z orožjem. Tako kot to počnejo vse druge države v EU. “Pohvalna je ta enotnost. Vendar so to v bistvu odločitve za vojno,” meni Kučan. Ne vidi namreč enotnosti EU v naporih za mir in za obnovo napadene države ne le v materialnem, temveč tudi v političnem smislu z veljavo demokratičnih načel. “Prej ali slej se bo treba usesti za pogajalsko mizo in začeti dogovarjati,” je izpostavil.
Spomnil je na slovenske izkušnje, ko je v boju proti vojaško mogočni JLA v desetdnevni osamosvojitveni vojni zmagal pogum slovenskih teritorialcev in miličnikov, vendar so že prvi trenutek začeli tudi aktivno iskati priložnosti, ki bi omogočile prekinitev spopadov, premirje, mir. “Iskali in našli smo jih. Ob pomoči takratne Evropske skupnosti smo se izognili visokemu krvnemu davku ter materialnemu in duhovnemu uničevanju, kakršnemu smo bili več let priča na Balkanu,” je poudaril Kučan.
Tudi sedanjo, z ničimer opravičljivo vojno, “ta zločin, ki ga je z agresijo na suvereno državo zagrešila ruska politika”, je bilo po njegovih navedbah mogoče preprečiti. “Treba se bo pogovoriti, zakaj je do vojne prišlo in ali je resnično šlo in gre za napad totalitarnega režima na polno delujočo demokracijo. Tudi o tem, kako odpraviti vzroke, ki so zaostrili konflikt.” Privolitev v uporabo orožja kot glavnega sredstva za reševanje odprtih vprašanj med državami po Kučanovem prepričanju ogroža celotno svetovno ureditev in njene vzvode za preprečitev vojne svetovnih dimenzij; dodatno skrb vzbuja to, da gre za prvo vojno, v kateri je grožnja z atomskim orožjem realna.
Neodgovorni pozivi Natu, naj preventivno napade Rusijo, so po oceni nekdanjega predsednika države korak v spopad svetovnih razsežnosti. Namesto tega bi bilo treba odpreti prostor za govorico miru, za zaustavitev vojne. “Če drugega ne, bi morali evropski voditelji zaradi odgovornosti do svojih državljanov zbrati zadosti moči za oblikovanje globalnega zavezništva za dokončno prepoved jedrskega oboroževanja in uporabe jedrskega orožja. To bi morali storiti danes, ne jutri. Takšna pobuda bi zagotovo imela podporo milijonov ljudi po vsem svetu. Usklajenost državnikov bi imela potencial resnično širokega, globalnega zavezništva državljanov z vodstvi držav. Pravzaprav me čudi, da takšne pobude še ni. Iniciatorji bi lahko bili tudi voditelji majhnih držav, tudi Slovenije,” je v slavnostnem govoru poudaril Kučan.
Dopušča sicer, da je njegova predstava, da bi bil tak poziv učinkovit pritisk na voditelje sveta, iluzija, a bi bilo vredno poskusiti. “Poziv, ki bi mu s podpisi sledili tisoči, sto tisoči, milijoni državljanov Evrope, ki hočejo mir, ki hočejo zavarovati prihodnost še nerojenih rodov in obstoj našega modrega planeta, podpisi vseh, ki nočejo vojne in se bojijo, da bomo zaradi vojne usodno zamudili in žrtvovali priložnosti za zeleni prehod in bomo Zemljin ekosistem prepustili uničenju, bi nedvomno vzpostavili novo realnost,” je še poudaril Kučan. In dodal, da je vložek v nadaljevanje vojne prevelik.
Zato upa, da bo novoizvoljeni predsednik ali predsednica države imel oziroma imela dovolj moči in razsodnosti, da se takšnemu pozivu pridruži. Prav tako upa, da bo za mir delalo tudi veliko novoizvoljenih županov, ki bodo želeli svojim občanom zagotoviti varno življenje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje