V EU dogovor o varčevanju s plinom, kakšne ukrepe lahko pričakujemo Slovenci?

Gospodarstvo 26. Jul 202210:56 > 16:135 komentarjev
Delite:

Ministri EU za energetiko so dosegli dogovor o priporočilih za varčevanje s porabo plina do konca zime, ki lahko v primeru plinske krize postanejo zavezujoča. Predlog Evropske komisije je bil, da vse članice uvedejo priporočila za 15-odstotno zmanjšanje porabe plina do konca marca. Slovenija, ki nima lastne proizvodnje niti plinskih skladišč, je bila poleg Nemčije ena najmočnejših podpornic predloga, medtem ko je bilo kar nekaj članic še včeraj proti. Končni predlog tako vsebuje kar nekaj izjem.

Ministri EU so danes v pičlih dveh urah končali sestanek in dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov. Uredba vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe. “EU je enotna in solidarna. Današnja odločitev je jasno pokazala, da se bodo države članice odločno zoperstavile vsakršnemu poskusu Rusije, da bi z uporabo dobave energije kot orožja razdelila EU,” je ob tem povedal češki minister za industrijo Jozef Sikela.

Priporočila, ki lahko postanejo zavezujoča

Uredba, ki so jo potrdili ministri, zdaj pa jo mora še kvalificirana večina držav članic (to pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU), predvideva določitev cilja, da bi članice EU med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih, so sporočili iz predsedstva.

Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU predlagala na lastno pobudo, in sicer v primeru visokega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali pa izjemno visokega povpraševanja po njem. Poleg tega bo lahko pet članic od komisije zahtevalo, naj poda predlog za sprožitev opozorila.

Kaj lahko naredimo?

Med možnimi ukrepi, ki jih predvideva danes potrjena končna različica priporočil, so zmanjšanje porabe plina v sektorju električne energije, spodbujanje zamenjave plina z drugimi energenti v industriji, kampanje osveščanja ter omejitve glede ogrevanja in hlajenja prostorov.

Kaj lahko naredi Slovenija? Pri nas letno porabimo milijardo kubičnih metrov plina. Prvi korak je, da zmanjšamo proizvodnjo elektrike iz plina. Tu sicer verjetno ne bi bil velik prihranek, saj smo lani po podatkih Agencije RS za energijo le dva odstotka elektrike proizvedli iz plina. Kolikšen odstotek porabe plina gre za proizvodnjo elektrike, ni znano. Največji porabnik je Termoelektrarna Brestanica, ki pa lahko po navedbah na spletni strani poleg plina dela tudi na kurilno olje.

S prehodom industrije na druge energente bi lahko dosegli skoraj polovico prihranka – po oceni agencije za okoli šest odstotkov -, a je vprašanje, kako hitro lahko energent zamenjajo. Predvsem energetsko intenzivna podjetja praviloma plin nujno potrebujejo za vsaj del proizvodnega procesa, medtem ko bi druga podjetja morda lahko našla kakšne druge možnosti. Po vzoru Nemčije bi lahko država oblikovala sistem spodbud za tovrstne prehode. Agecija je industrijo ob aktivaciji izrednega načrta pred tremi tedni že pozvala k razmisleku, ali lahko zamenjajo energent.

Ostanejo še kampanje ozaveščanja ljudi in podjetij o preudarni rabi energije. Kar se tiče omejitev temperatur ogrevanja in hlajenja prostorov, pa je naša vlada pred mesecem dni uvedla priporočila za javno upravo. “Omejitev hlajenja je priprava naših navad na ogrevalno sezono, ko bomo morali tudi malo manj ogrevati,” je o ukrepu v N1 STUDIO dejal Kumer.

Kot smo pisali, bo v Sloveniji gled ena prizadevanja za zniževanje porave plina poseben izziv prehod Energetike Ljubljana na plinsko-parno enoto, s čimer se bo poraba precej povečala. Nova enota bo namreč povečala letno porabo plina v Sloveniji za 15 odstotkov. Podjetje ima sicer zakupljenega dovolj premoga za še eno kurilno sezono, medtem ko plina še ni kupilo. Odločitve, ali bodo šli na plin ali ne, še ni sprejelo. Župan Ljubljane Zoran Janković pa za zdaj vztraja, da se bodo ogrevali na plin.

Vrsta možnih izjem

Nekatere države so po objavljenem predlogu Evropske komisije, ki ga je ta predstavila sredi prejšnjega tedna in prinaša priporočila vsem članicam za zmanjšanje porabe plina za 15 odstotkov, zase javno zahtevale posebne pogoje.

Današnji usklajen končni predlog tako vsebuje kar nekaj izjem. Prva popolna velja za baltske države, katerih električna omrežja so sinhronizirana z ruskim. Izjemo bodo lahko izkoristile, če bo Rusija sinhronizacijo prekinila pred letom 2026. Druga popolna izjema bo omogočena otoškim državam Malti, Irski in Cipru, katerih sistemi niso povezani s plinskimi omrežji drugih držav članic. Tretja popolna izjema pa bo veljala za države, ki jim bo grozilo pomanjkanje elektrike.

Uporaba izjem bo možna samo ob obveznem zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023.

Slovenija računa na solidarnost

Infrastrukturni minister Bojan Kumer je ob današnjem prihodu na zasedanje ministrov EU za energetiko, kjer so ministri razpravljali o pripravah na plinsko zimo, pozdravil in se zahvalil češkemu predsedstvu za sklic sestanka. Dejal je, da Slovenija pozdravlja in podpira bruseljski predlog varčevanja s porabo. “Upam, da bo današnja razprava pokazala, da evropska solidarnost še obstaja.”

Poudaril je, da trenutne razmere terjajo skupen evropski odziv in ukrepanje. Poudaril je, da v Sloveniji nimamo lastne proizvodnje niti lastnih plinskih skladišč, zato “smo morda bolj od drugih članic zainteresirani za skupno rešitev”. Veseli ga, da imamo solidarnostni sporazum z Italijo, apelira pa na Avstrijo in Hrvaško, da se tudi z njima dogovorijo do jeseni. “To bi nam zagotovilo, da to zimo zaščitimo naše zaščitene odjemalce.”

Kumer je pred zasedanjem na vprašanje, ali ne bo v tem ukrepu EU veliko izjem, dejal, da rešitev ni popolna, a vztrajal, da je pomembno, da najdejo skupno rešitev. Idealno bi bilo, je še dejal, da bi vsaka država porabo zmanjšala za 15 odstotkov, kar bi nam omogočilo neodvisnost od ruskega plina.

Komisarka Simson prepričana v dogovor

Tudi evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je pred srečanjem dejala, da se zaveda zelo različnih stopenj izpostavljenosti držav do ruskega plina, a pričakuje, da bo do konca dne dosežen politični dogovor. Včerajšnja najava Gazproma o novem zmanjšanju dobav plina Nemčiji je po njenem novo sporočilo, da moramo biti v vsakem trenutku pripravljeni na prekinitev ruskih dobav. O Gazpromovi potezi je – kot že včeraj Nemci – dejala, da ni nobenega tehničnega razloga. Gazprom je sicer kot uradni razlog navedel napako na turbini.

Kljub Gazpromovi potezi se polnjenje evropskih plinskih skladišč nadaljuje, je dejala Simson, torej je trenutna poraba še vedna manjša od dobav. Na vprašanje o mnogih izjemah, ki se nakazujejo pri priporočilih o zmanjšanju porabe plina, je dejala, da je pomembno sporočilo, da vsak neporabljen kubični meter plina lahko pomaga drugi državi, ki bo zaradi pomanjkanja v težavah. Tudi v Bruslju pa se po njenih besedah zavedajo, da so ena od omejitev plinski konektorji, ki imajo omejene zmogljivosti za prenos plina iz ene v drugo državo. Zato, je dejala, je cilj današnje razprave doseči dogovor, kako ob vseh tehničnih omejitvah oblikovati ukrep, da bo prinesel znatne prihranke že to zimo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar