Po tem, ko so na začetku leta ruski vojaški škornji vkorakali v Ukrajino, je okupirano državo zajel še val kibernetskih napadov. Obenem je letos stečaj razglasila tudi ena največjih kriptoborz, s tem pa je iz digitalnega gospodarstva praktično čez noč izginilo več milijard dolarjev bogastva. Od mrtvih je vstala tudi včasih največja spletna tržnica drog in se ponovno ugnezdila v sam vrh črnega spleta. Vse to so dogodki, ki jih tehnološki portal Wired navaja, kot osrednje krivce za spletni kaos v letu 2022.
V letu 2022 so nekateri duhovi iz časa predsedovanja Donalda Trumpa in pandemije covida-19 poniknili, vendar so s tem zgolj naredili prostor za nove grožnje.
Pokazale so se sveže težave, kot je denimo poglabljanje spletne represije v Indiji in vse bolj predrzni ter neusmiljeni spletni goljufi. Pa vseeno so nekateri ostanki iz obdobja Trumpa bili prisotni še letos, med temi je tudi glasen milijarder, ki skupaj s svojimi zvestimi sledilci poskuša po občutku spreminjati eno večjih družbenih omrežij.
Tehnološki portal Wired vsako leto pripravi seznam dvajsetih “najnevarnejših” ljudi na spletu. Letos je prvič po letu 2015, ko na vrhu seznamu ni bivši predsednik ZDA.
Sam Bankman-Fried
Svet kritpovalut se že od nastanka spoprijema s težavo pranja denarja, krajami in prevarami; tako na tržnicah na črnem spletu kot pri uradno registriranih podjetjih. Kot kaže, je eden najbolj nevarnih deležnikov kriptotrga bil ves ta čas vsem na očeh.
Sam Bankman-Fried, 30-letni “kralj kripta”, je po stečaju njegove kriptoborze FTX obtožen goljufije v vrednosti 8 milijard dolarjev. A učinki stečaja se bodo predvidoma še naknadno čutili na trgu kriptovalut, piše Wired, obenem pa niso znane še vse podrobnosti o upravljanju premoženja strank omenjene kriptoborze.
Celo novi direktor propadle borze John Ray, ki je vodil že stečaj podjetja Enron, je dejal, da takšnega nereda še ni videl.
Pod vodstvom Bankman-Frieda je FTX investiral velike vsote denarja svojih uporabnikov v lastno platformo za trgovanje Alameda Research, ki je prav tako propadla. Ob vseh izgubah je “kralj kripta” postal simbol težav kriptotrga. Za razliko od številnih drugih je Bankman-Fried sicer pozdravljal strožji državni nadzor nad to industrijo.
Elon Musk
Prigode Elona Muska je večina dojemala kot nenevarne, celo koristne za človeštvo, dokler se je osredotočal na razvoj reket in električnih avtomobilov. Z njegovim prevzemom podjetja Twitter pa se je svet seznanil s temno platjo še do nedavno najbogatejšega Zemljana.
Takojšnja odpuščanja več tisoč delavcev so ogrozila delovanje storitev, ki danes delujejo kot glavna arterija digitalnih pogovorov. Musk je ob prevzemu Twitterja tudi ponovno odprl račun neonacistu Andrewu Anglinu in nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu.
Zadnjemu je prejšnje vodstvo družbenega omrežja račun zaprlo zaradi spodbujanja privržencev k napadu na kongres in drugih spornih objav.
Novi vodja Twitterja pa je zdesetkal tudi število moderatorjev vsebin, kar je privedlo do situacije, ko je vsebine, ki bi morebiti vsebovale zlorabe otrok, v azijsko-pacifiški regiji moderirala zgolj ena sama oseba.
Pod novim vodstvom je Twitter prav tako umaknil račune uporabnikom leve politične opcije, ki jih je Musk opisal kot “antifa”, kar je sicer v nasprotju z njegovimi stališči o svobodi govora.
Twitter se pod novi lastnikom ni zlomil, kot so to številni napovedovali, vendar pa se morda spreminja v najslabšo obliko do zdaj.
Ši Džinping
Ši Džinping na Kitajskem bdi nad večjimi kršitvami človekovih pravic, med katerimi so tudi kršitve proti Ujgurom in drugim muslimanskim manjšinam v provinci Šindžjang in zatrtje protestov v Hongkongu.
Vsako zatrtje pa spremlja še državno zategovanje spletne svobode, kar je opazno na družbenih omrežjih, ki so “očiščena” vseh pozivov k protestom, kitajska policija v Šindžjangu pa od tamkajšnjega prebivalstva celo zahteva, da si na mobilne telefone naložijo aplikacijo, ki pregleda, ali naprava vsebuje prepovedano vsebino.
Letošnji protesti proti politiki ničelne tolerance do covida-19 pa so sprožili nov val spletne regulacije. Tokrat je kitajski sistem točkovanja kot nelegalno in neprimerno obnašanje označil že všečkanje objave o protestih, kar je lahko privedlo to tega, da so uporabniki bili celo umaknjeni iz spletnih platform.
Ši se je že umestil kot najmočnejša figura kitajske politike v zadnjem desetletju s tem, ko je prevzel še tretji mandat na čelu Komunistične partije Kitajske. Jasno je nakazal tudi, da bo železna roka segla globoko v digitalni svet najštevilčnejše populacije spletnih uporabnikov.
Na seznamu tudi ruska vojaška agencija in tržnica na črnem spletu
Med najnevarnejše ljudi na spletu se je uvrstil tudi predsednik indijske vlade Narendra Modi, ki tako kot kitajski predsednik, poglablja nadzor nad spletnim dogajanjem v državi, hkrati pa že v kali zatre pozive k protestom.
Spodaj navajamo še preostale posameznike, skupine ali združbe, ki so se uvrstile na seznam najnevarnejših v letu 2022, po izboru tehnološkega portala Wired:
- GRU: Glavni obveščevalni direktorat oziroma ena osrednjih obveščevalnih služb v Rusiji. Služba že leta slovi po tem, da v njej delujejo najbolj agresivni in nevarni hekerji na svetu. Samo v zadnjih sedmih letih so povzročili dva večja izpada v Ukrajini, vmešali so se v ameriške predsedniške volitve leta 2016, ustvarili so zlonamerni program NotPetya, ki je po svetu ustvaril vsaj 10 milijard dolarjev škode in še bi lahko naštevali.
- DeSnake: Leta 2017 je ugasnila AlphaBay, spletna tržnica za droge in različne podatke, ki so jih pridobili hekerji. Delovala je na črnem spletu, po tem, ko so na sled prišle oblasti, pa je njen ustanovitelj Kanadčan Alexandre Cazes v zaporu na Tajskem storil samomor. Zdelo se je, da se je zgodba zloglasne tržnice takrat zaključila, vendar je letos poleti spletna tržnica ponovno oživela. To zdaj vodi soustanovitelj prvotne različice in desna roka Cazesa, znan samo pod imenom DeSnake.
- Lazarus: Gre za skupino hekerjev, ki jih podpira Severna Koreja. Slednja je tudi letos nadaljevala s podporo kibernetskega kriminala, državni hekerji so namreč zaplenili več milijonov dolarjev, predvsem v obliki kriptovalut, tarče pa so našli povsod po svetu.
- Conti: V letu 2022 so še naprej krožili zlonamerni programi, med katerimi je izstopal Conti. Program zaklene računalnik, dokler ni plačana želena vsota denarja. V prvih mesecih leta je skupina Conti napadla številne tarče v podjetjih in vladah držav. Med najhujšimi je napad na Kostariki, kjer so ugasnili delovanje 27 vladnih teles in zdravstvenih ustanov, kar je pripeljalo celo do izrednega stanja v državi.
- Lapsus$: Edino, kar je bolj nevarno kot skupina s programom, ki zaklene računalnike, je skupina najstnikov, ki obvladuje takšen program. Lapsus$ se je javnosti predstavil decembra lani, ko so med valom okužb s koronavirusom napadli brazilsko ministrstvo za zdravje. Napade so nadaljevali tudi letos.
- APT41: Skupina kibernetskih kriminalcev APT41, za katero domnevno stoji Kitajska, je najbližje zgoraj omenjeni praksi Severne Koreje. Samo ta mesec so skupino povezali s krajo 20 milijonov dolarjev, ki naj bi jih Američani namenili podpori po pandemiji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!