“Lažje sem našla delo kot najela stanovanje”

Slovenija 29. Sep 202109:51 > 13:31 0 komentarjev
Študentsko stanovanje
PROFIMEDIA

V študentskih domovih v slovenskih univerzitetnih mestih je na voljo le omejeno število postelj. Študentke in študentje morajo zato pogosto sobo poiskati na trgu, kjer pa za najem plačajo vsaj dvakrat toliko kot v študentskem domu. Z rastjo cen na trgu nepremičnin in prihodom platform, kot je Airbnb, pa so se razmere še poslabšale.

V petek bo približno 80 tisoč študentov znova sedlo v študentske klopi. Ker pa v študentskih domovih ni dovolj postelj, jih mora veliko študentsko sobo ali stanovanje poiskati pri zasebnikih. Iskanje primerne proste postelje pri zasebnikih pa je lahko izziv.

Cene na nepremičninskem trgu v zadnjih letih neprestano rastejo, kar je pomembno vplivalo na ponudbo na trgu študentskih sob, ki so se v zadnjih letih podražile. Za najem enoposteljne sobe s stroški morajo študentje v Ljubljani odšteti od 200 do 300 evrov, v nekaterih primerih tudi več. Nekoliko cenejši je najem postelje v dvoposteljnih sobah.

To pa je še vedno veliko več, kot stane najem postelje v najdražjem študentskem domu v Ljubljani. Mesečna stanarina za enoposteljno sobo v študentskem domu na Litostrojski stane 127 evrov, torej najmanj pol manj kot pri zasebnikih.

“Lažje sem dobila študentsko službo kot stanovanje”

Iskanje študentske sobe na trgu pa je lahko tudi zelo stresno. Kot nam je povedala študentka Nika, so jo ob zadnjem ogledu najemodajalci in sostanovalci med drugim vprašali, ali je kadilka, pa tudi če pleše ali telovadi, saj bi lahko s tem motila sosede.

Študentski dom
Srdjan Živulović/BOBO

“Da sem našla sobe v deljenih stanovanjih, je pripomogla tudi sreča – ali sem z lastniki v stik stopila takoj, ko sem opazila oglas, ali sem jim bila v redu na razgovoru. Razgovori so bili praviloma dolgi, veliko je bilo osebnih vprašanj o mojih navadah – če poenostavim, lažje sem dobila študentsko službo kot stanovanje,” dodaja Nika.

Naša sogovornica tudi opaža, da so se cene v zadnjih letih močno dvignile, standardi pa so padli. “Razpadajoče in umazane stene, staro in zmajano pohištvo …” razmere na trgu opisuje Nika.

Veliko pomanjkanje študentskih postelj v Ljubljani

V Ljubljani bi v študentskih domovih glede na trenutne kapacitete potrebovali vsaj deset odstotkov dodatnih ležišč, še posebno ker bo študentska populacija od leta 2022 spet naraščala, pravijo v Študentskem domu Ljubljana.

“Letos se je vpisovala najmanjša generacija v zadnjih letih, od leta 2022 se bodo generacije spet povečevale, največjo v naslednjih letih pa pričakujemo leta 2027, ko bo 19 let dopolnilo več kot 20 tisoč državljanov,” dodajajo. V sodelovanju z ministrstvom že obravnavajo dve možni lokaciji za gradnjo novih študentskih domov, na Litostrojski cesti in Roški.

V glavnem mestu je v novem študijskem letu na voljo 7.031 ležišč, od tega 4.740 za podaljšanje bivanja in 2.291 za sprejem. Na razpisu so prejeli 9.107 vlog, od tega 3.066 za sprejem in 6.041 vlog za podaljšanje subvencioniranega bivanja.

Študentje v Ljubljani za posteljo v študentskem domu povprečno plačajo 72 evrov. Najnižja je stanarina v študentskem domu Akademski kolegij – le 42 evrov, najvišja pa v domu na Litostrojski ulici – 127 evrov.

Na posteljo je treba čakati vse dlje

Tudi podiplomska študentka filozofije Sara Svati Sharan, članica civilne iniciative Študentske domove študentkam in študentom, poudarja, da je študentskih postelj v Ljubljani premalo. Po njenem mnenju je težava, ker se v zadnjih letih ni gradilo novih domov, zadnje pa so zgradili leta 2006, čeprav je del dajatev od študentskega dela (1,42 odstotka) namenjen tudi za gradnjo novih študentskih domov.

Svati Sharan opozarja tudi na to, da so čakalne dobe za vselitev v študentski dom vse daljše. Kot pravi, si lahko še pred leti posteljo v domu dobil novembra ali decembra, zadnjih nekaj let pa je treba čakati vse do pomladi. Študentje pridejo na vrsto za vselitev šele med januarjem in marcem, v predkoronskem letu 2019 so vse, ki so zaprosili za sobo, vselili šele maja oziroma junija.

stopnišče
Srdjan Živulović/BOBO

Študentje si morajo medtem poiskati namestitev pri zasebnikih. Kot pravi Sara Svati Sharan, pa tudi na trgu ponudba postelj ni dobra, so se pa najemnine med epidemijo nekoliko znižale, za približno 50 evrov.

V študentskih domovih v Sloveniji so študentkam in študentom večinoma na voljo dvoposteljne sobe. Enoposteljnih sob, ki so ponekod v tujini že standard, je pri nas malo, nanje pa morajo prosilci čakati tudi leto dni.

V hostlih morajo študenti plačati tudi turistično takso

V vmesnem času, ko čakajo na posteljo v študentskem domu, pa se veliko študentk in študentov vseli v hostle, ki ponujajo študentske sobe. Nekateri v zameno za nižjo položnico v času bivanja tam delajo na recepciji. V hostlih pa morajo študentje in študentke plačevati tudi turistično takso, čeprav niso turisti, opozarja Svati Sharan.

Zlasti problematična so ležišča v študentskem domu Akademski kolegij v Ljubljani. To stavbo je pred leti sodišče dodelilo občini, ki zdaj del stavbe za 18 tisoč evrov na mesec oddaja Študentskemu domu Ljubljana. Ob vselitvi so morali študentje podpisati pogodbo, v kateri se strinjajo, da jih lahko tudi preselijo, če bo treba.

Na Obali morajo študentje konkurirati tudi Airbnb

Na Obali ima Univerza na Primorskem v lasti tri študentske domove, dva v Kopru in enega v Portorožu, v katerih je 384 postelj za študentke in študente. Približno še enkrat toliko študentov namestijo v dijaško-študentske domove v Kopru, Izoli in Portorožu. Poleg tega je na razpolago še 600 subvencioniranih ležišč pri zasebnikih.

Koper
PROFIMEDIA

Kot pove Viljem Tisnikar, direktor Študentskih domov na Univerzi na Primorskem, bi po njihovih ocenah potrebovali še vsaj tisoč dodatnih postelj, saj morajo tisti študentje, ki bivanja pri njih ne dobijo, to iskati na prostem trgu. “V zadnjih letih pa trg zaznamujejo tudi nove platforme, kot sta Airbnb, Booking, čemur pa študenti ne morejo konkurirati,” opozarja.

Za subvencionirano bivanje slovenskih študentov so v Študentskih domovih Univerze na Primorskem prejeli 675 vlog za sprejem in 460 prošenj za podaljšanje.

Kot pravi Tisnikar, se skupaj z ministrstvom za izobraževanje zavedajo velikega pomanjkanja študentskih namestitev in iščejo možnosti za povečanje teh. Povprečna cena, ki jo plača študent za subvencionirano ležišče v domovih na Obali, znaša 110 evrov na mesec, na prostem trgu pa je cena dvakrat višja.

“Zanimanje za študij na Univerzi na Primorskem je vsako leto večje, letos bo vseh študentov več kot 6.000. Ker so naše namestitve veliko cenejše od tistih na prostem trgu, velikost generacije prav nič ne vpliva na zasedenost – pri nas je vselej polno. Problem pa je razpoložljivost in cena namestitev na prostem trgu, a to ni samo pri nas, velja tudi za Ljubljano,” še dodaja Tisnikar.

V Mariboru je na voljo 2.600 ležišč

Študentski domovi Univerze v Mariboru nudijo študentom 2.663 ležišč (753 ležišč v enoposteljnih sobah), cene bivanja pa se gibljejo od 73 do 138 evrov. Za novo študijsko leto so prejeli skupno 1.180 prošenj za sprejem.