Pozimi je zrak onesnažen s trdimi delci, ki so predvsem posledica kurjenja lesa. Zaradi energetske krize oziroma strahu pred njo so se letos številni prebivalci odločili, da bodo spet zagnali svoje peči na drva. To lahko prinese več onesnaženja, pomeni pa tudi večje tveganje za požare in zastrupitve. Zato pristojni opozarjajo, da je treba kuriti le suh les, pred zagonom peči pa morajo te pregledati usposobljeni dimnikarji.
Od oktobra do marca, v času kurilne sezone, je zrak bistveno bolj onesnažen s trdimi delci (PM10) kot sicer. Pred letošnjo zimo pa so se zaradi strahu pred energetsko krizo številni prebivalci odločili, da bodo znova zagnali svoje stare peči na drva. To bi lahko povzročilo še slabšo kakovost zraka.
“Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času,” pravi v. d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte. “Posebej problematično je nepravilno kurjenje in kurjenje z neustreznimi gorivi, kot so na primer star papir in karton, vlažen les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki. Oboje vodi do slabega zgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim iz dimnika. V jasnih zimskih popoldnevih se valeč dim zadržuje v plitvi plasti nastajajočega temperaturnega obrata in se sčasoma razprši po celem naselju. Takšno stanje v mestu in na vasi lahko povzroči že en sam neozaveščen kurjač,” je poudarila Bolte.
Do preseganj mejne dnevne vrednosti za delce PM10 prihaja skoraj izključno v kurilni sezoni. Da je prav kurjenje glavni vir onesnaženja, je pokazala tudi kemijska analiza delcev. “V dnevih, ko je presežena mejna vrednost, se delež prispevka kurjenja lesa zviša v povprečju iz 30 na 50 odstotkov. Neugodni vremenski pogoji, kot je temperaturni obrat, preprečujejo redčenje izpustov, zato se v slabo prevetrenih dolinah in kotlinah nabirajo večje količine delcev in drugih onesnaževal,” je še pojasnila Bolte.
Kako onesnažen je trenutno zrak v bližini vašega kraja, lahko preverite na tej spletni strani Agencije za okolje (ARSO). Od 1. oktobra naprej bo ARSO objavljala tudi napovedi ravni onesnaženosti z delci PM10.
Na spodnji slikah je primerjava ravni delcev v zimskem (februar) in poletnem času (avgust).
Peč mora pregledati dimnikar
Da se je letos precej povečalo število tistih, ki se nameravajo ogrevati z lesom, zaznavajo tudi dimnikarske službe. “Če se namenite ponovno uporabiti peč, ki dalj časa ni delovala, naj pred tem dimnikarska družba opravi pregled,” poudarja Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici. “Treba je preveriti, ali je ustrezna peč, ali je ustrezen dimnik in ali so morda kakšne napake na napeljavi. Enako velja pri novi peči, treba je preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za varno obratovanje, za učinkovitost,” je pojasnil. Poudaril je, da je to še toliko pomembneje v večstanovanjskih stavbah, kjer ne ogrožamo le sebe, ampak tudi druge stanovalce.
Medtem ko je treba peči na tekoče gorivo (kurilno olje) in plin pregledati in izmeriti emisije enkrat letno, je treba peči na trda goriva (tudi štedilnike in kamine) čistiti na dva do tri mesece. “Le tako preprečimo morebiten dimniški požar, povečano porabo goriva ter zamašitve dimnika in peči,” je povedal vodja dimnikarske sekcije. Tudi oni opažajo, da vse več ljudi v starih, klasičnih pečeh kuri plastiko in druge odpadke.
Kurjenje lesa samo po sebi ni neustrezno, še pravi Dovrtel, ampak je to odvisno od uporabe. “Če je peč pravilno vgrajena, če izpolnjuje zahteve glede emisij, ima urejen dovod zraka, če kurimo suh les, potem ne more biti nobene zadimljenosti po okolici,” je povedal.
Če boste letos kurili z drvi, lahko na tej povezavi preberete nasvete, kako to storite varno in učinkovito. “Če s prostim očesom opazimo temen dim na vrhu dimnika, to vsekakor pomeni zelo slabo zgorevanje predvsem z vidika prašnih delcev (nezgorelega ogljika).” je zapisano med nasveti. “Za kurjenje naj bi se uporabljal predvsem les, ki ga ni smiselno predelati v industrijske izdelke.”
V onesnaženem zraku so tudi rakotvorne snovi
Onesnažen zrak škodljivo vpliva na zdravje celotne populacije. “V njem so prisotne različne snovi, nekatere zelo škodljive, tudi rakotvorne in mutagene,” poudarja zdravnica Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). “Imamo zelo veliko dokazov, da onesnaženost zunanjega zraka poveča obolevnost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, tudi pljučnega raka. Vse več pa je tudi dokazov o povezavi s sladkorno boleznijo in nekaterimi kroničnimi nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.”
Mednarodna agencija za raziskave raka je onesnažen zrak zaradi delcev PM10, ki nastanejo kot posledica gorenja fosilnih goriv, celo uvrstila v prvo skupino rakotvornih snovi. Kako se torej lahko zaščitimo? “V dneh, ko je koncentracija delcev visoka, omejimo svoj čas na prostem in se izogibajmo fizičnim aktivnostim,” svetuje Pohar. Še posebej kronični bolniki pa naj bodo pozorni na znake in simptome bolezni oziroma poslabšanje svojega zdravstvenega stanja.
Pred epidemijo koronavirusa so priporočali zračenje takrat, ko so zunaj koncentracije onesnaževal nižje, zdaj pa se na to zaradi tveganja za okužbe ne moremo ozirati, saj je slednje prioriteta, pojasnjuje zdravnica. Na vprašanje, ali na NIJZ priporočajo v dneh, ko je onesnaženost z delci velika, nošenje mask na prostem, je odgovorila, da ne. “Onesnaženost pri nas ni primerljiva z onesnaženostjo v azijskih državah, od koder smo navajeni prizorov ljudi, ki zaradi onesnaženega zraka na prostem nosijo maske,” je pojasnila.
Opozorila je tudi na to, da se vsako leto ljudi nekaj ljudi zastrupi ali celo umre od zastrupitve z ogljikovim monoksidom. “V primeru slabega lesa, neposušenih, vlažnih drv in slabe nastavitve kurilnih naprav je nepopolno zgorevanje in nastajanje ogljikovega monoksida večje,” opozarja Pohar. “Monoksida ne moremo zaznati s čutili, nima ne vonja, ne okusa, ne barve,” je opisala nevarnosti, ki se jih moramo zavedati.
Poudarila je še, da lahko k čistejšemu zraku prispevamo vsi. “Povezava med povečano količino delcev in tveganje za zdravje je linearna,” je dejala Pohar, “kar pomeni, da bo kakršnokoli zmanjšanje onesnaženosti pomenilo pomembno izboljšanje za zdravje. In seveda obratno.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje