Pred dnevom Rudolfa Maistra je podpredsednik vlade Luka Mesec v Mariboru spomnil na pogumna dejanja in drznost, s katerimi se je Maister boril za severno mejo na Koroškem in Štajerskem. Prelomni čas izpred več kot 100 let je povezal z današnjim, ko se za svojo svobodo borita Palestina in Ukrajina. Pozval je tudi k solidarnosti.
Na osrednji državni slovesnosti, ki je na predvečer državnega praznika – dneva Rudolfa Maistra – potekala v Mariboru, je zbrane nagovoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, ki v času bolniške odsotnosti nadomešča premierja Roberta Goloba. V svojem govoru se je dotaknil junaških dejanj Rudolfa Maistra, pa tudi vojne v Palestini in Ukrajini.
Najprej se je Mesec poklonil spominu na Maistra, ki je pred 105 leti v Mariboru s pomočjo 4.000 borcev, ki so bili prva redna slovenska vojska, razglasil Maribor za posest novonastale Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, čeprav je občinski svet mesto in okolico razglasil za del Nemške Avstrije. “Zato je danes, tik pred letom, ki bo razglašeno kot leto generala Maistra, prav, da se spomnimo na drznost in upor naših prednikov, na njihovo državotvornost in razsodnost ter konec koncev, na težke čase, še bistveno bolj, kot so naši, v katerih so živeli – in kljubovali neizprosnim silam zgodovine,” je dejal.
Ob tem je omenil Maistrova drzna dejanja in pogum, s katerim je ubranil štajersko prestolnico. “Maister je nam, Slovencem, dal pomembno lekcijo. Svoje majhnosti se nam ni treba bati. Še manj se je sramovati,” je povzel. “Kadar smo zmožni stopiti za skupne cilje – in nemalokrat nam to uspe, naj spomnim le na avgustovske poplave –, nam noben izziv ne bo pretežek,” je dodal.
Prelomni čas, v katerem je živel Maister, je primerjal z aktualnimi razmerami. “Danes živimo v svetu, ki je po besedah generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov (OZN) Antonia Guterresa ‘zletel s tira’,” se je oprl na nedavno izjavo visokega predstavnika OZN. Maistrov svet je bil poln sprememb. Medtem ko se je boril za severno mejo na Koroškem in Štajerskem, se je končala prva svetovna vojna, iz treh cesarstev je nastalo deset držav, od tega osem novih. Padali so stari režimi, divjale so državljanske vojne, razsajala je epidemija španske gripe.
Kljub temu se je Maribor razvijal v enega najmočnejših centrov industrije, je dejal Mesec.
“Tudi iz tega poglavja se lahko le učimo. Najpomembnejša stvar pri vsaki krizi je naš odziv nanjo. Zgodovina nam vedno je, in nam vedno bo, zastavljala zanke, rojeni smo v svet borb in preizkušenj. A predvsem od nas samih, od tega, ali bomo znali biti preudarni, povezovalni, in ne razdiralni, je odvisno, ali nas bodo preizkušnje potolkle – ali pa okrepile.”
Solidarnost, ki jo svet potrebuje (še) danes
Ob koncu govora je Mesec omenil tudi ženo Rudolfa Maistra Marijo Maister, ki je s svojim znanjem možu večkrat priskočila na pomoč. Kot prva predsednica Mariborskega ženskega društva je bila močno vpletena v vsakdan Mariborčanov, znana je bila po svoji solidarnosti.
In ta je aktualna še danes, je spomnil ter omenil razmere v Palestini in Ukrajini. Že v času Maistra se je Palestina, takrat pod Britanci, borila za svojo neodvisnost. “Nad Palestino danes visi nova katastrofa. Razsežnosti človeškega trpljenja, ko umirajo novorojenčki, otroci, ko ugašajo nedolžna življenja v Gazi ali v Ukrajini, so grozljive. Samo na majhnem območju Gaze neizmerno trpi dva milijona ljudi, v Ukrajini je ugasnilo več kot pol milijona življenj,” je komentiral aktualne razmere.
Čeprav Slovenci stoletje po Maistru živimo v varni in stabilni državi, moramo narediti vse, kar je v naši moči, da bodo takšni pogoji čim prej zagotovljeni tudi Palestincem in Ukrajincem, meni. “Zato naj bo leto 2024, ki ga je vlada razglasila za leto generala Maistra, leto, ko si bomo, po zgledu generala, drznili krizam, ki nas obdajajo, pogledati v oči, ter se spomnili, da smo, kadar se povežemo, nepremagljivi.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje