Med okrog sto podnebnimi aktivisti, ki so jih včeraj pridržali na ženevskem letališču, je tudi Slovenec. Protestniki so opozarjali na nedopustnost potovanja z zasebnimi letali v času hude podnebne krize. Le en odstotek prebivalstva povzroči več kot polovico vseh izpustov iz letalskega prometa. Število zasebnih letov se je v zadnjih letih močno povečalo tudi v Sloveniji.
Več kot sto podnebnih aktivistov je po navedbah okoljevarstvenih organizacij včeraj protestiralo na letališču v Ženevi v Švici. Protestnike iz 17 držav, med katerimi je tudi Slovenec, je pridržala švicarska policija in so še vedno v pridržanju, so sporočili s slovenske izpostave Greenpeacea.
Pridržali so jih včeraj okrog 13. ure na letališču in jih odvedli na policijsko postajo v mestu. Pridržanje lahko traja 48 ur. Posredovalo je okoli deset policistov, ki so odstranili protestnike, vključno s tistimi, ki so se priklenili na letala. Na ženevski policiji so povedali, da je bilo pridržanih okoli 80 oseb.
Z letališča so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili, da so protestniki približno eno uro blokirali promet in da so morali v tem času sedem letal preusmeriti na drugi letališči, v Zürich in Lyon. V okoljevarstvenih organizacijah pa pravijo, da “aktivisti nikoli niso stopili na vozne ali vzletno-pristajalne steze letališča”.
Kot so v imenu okoljevarstvenikov sporočili iz slovenskega Greenpeacea, so “aktivisti jasno povedali, da nikoli niso nameravali ovirati komercialnega zračnega prometa na ženevskem letališču”. Uporabljali so samo ceste, ki jih uporablja letališko osebje, kar nikakor ne bi smelo vplivati na varne letalske operacije.
Dodajajo še, da so aktivisti ob začetku miroljubne akcije o njej obvestili letališko policijo ter bili ves čas akcije v stiku z njo, “da bi se izognili kakršnikoli nevarni situaciji ali napačni interpretaciji obsega in namena akcije letaliških oblasti”.
Protest na sejmu zasebnih letal
Aktivisti po besedah sodelujočih organizacij niso bili na vzletno-pristajalni stezi ali v njeni bližini, ampak so “mirno zasedli zasebna letala, ki so bila razstavljena na poslovnem dogodku ob ženevskem letališču”. Kot pravijo, so se priklenili na letalske prehode in vhod na razstavo, da bi bodočim kupcem preprečili vstop.
Tam je potekal prodajni sejem zasebnih reaktivnih letal European Business Aviation Convention and Exhibition (EBACE).
“Protestniki so na letala nalepili ogromne nalepke z zdravstvenimi opozorili, kakršne najdemo na tobačnih izdelkih, in jih tako označili kot strupene predmete. S tem so opozorili, da zasebna letala uničujejo našo prihodnost in ubijajo naš planet,” pravijo pri Greenpeaceu in dodajajo, da so s slogani “izpostavljali dramatične posledice zasebnih letal za naš planet in razkrili hinavščino spodbujanja zasebnih letal ob naraščajoči družbeni neenakosti”.
Tudi v Slovenijo in iz nje vse več zasebnih letov
Pri Greenpeaceu so opozorili tudi na svojo študijo o emisijah CO2 v zasebnem letalstvu. Zasebni leti imajo namreč znatno višje emisije na potniški kilometer kot običajen letalski potniški promet, že ta pa je pomemben dejavnik, ki prispeva k vse višjim temperaturam na Zemlji. Po podatkih študije Transport and Environment je onesnaženje, ki ga povzročijo zasebni leti, na potnika od 5- do 14-krat večje kot pri komercialnih letih in 50-krat večje, kot če bi potovali z vlakom.
Glede na izsledke omenjene študije nekatera zasebna letala izpustijo tudi dve toni CO2 na uro, medtem ko je bil ogljični odtis povprečnega prebivalca Evropske unije po podatkih Eurostata v letu 2019 6,8 tone na leto. Le en odstotek prebivalstva pa povzroči več kot polovico vseh izpustov iz letalskega prometa.
Število zasebnih letov se povečuje tudi pri nas. V (sicer koronskem) letu 2020 je bilo iz Slovenije 244 zasebnih letov, v letu 2021 jih je bilo 889, lani pa 1.267.
Emisije CO2 so se povečale s 548 ton v letu 2020 na 3.802 toni leta 2022. V letu 2020 je bila najpogostejša linija, na kateri so iz Slovenije leteli z zasebnimi letali, iz Maribora v Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru. V letih 2021 in 2022 pa je bila najpogostejša pot teh letal iz Ljubljane (Brnika) v Beograd. Najkrajša linija, na kateri so leteli z zasebnimi letali (vsaj 10 letov na leto) v vseh treh letih, je bila linija med Mariborom in Gradcem (61 kilometrov).
O letalskem prometu in podnebni krizi, o zasebnem letalstvu … preberite tudi Poglobljeno: Okrevanje letalstva – prazni leti, bitka za odpustke in vzpon zasebnih letal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje