Predsednik komisije, ki preiskuje sum politizacije policije, Rudi Medved je dejal, da zaslišanja prič potrjujejo, da so generalni direktorji slovenske policije pod to vlado "poslušni izvrševalci vladajoče politike", ki so "v ključnih trenutkih" na račun stroke potegnili s politiko.
Predsednik komisije DZ, ki preiskuje sum politizacije policije, Rudi Medved (LMŠ) je po današnjem zaslišanju prič ocenil, da ta potrjujejo, da so generalni direktorji slovenske policije pod to vlado zgolj “poslušni izvrševalci vladajoče politike”. Kot je še poudaril, pričanja dokazujejo tudi, da predstavniki stroke v policiji nimajo nobene besede.
Na takšen sklep komisijo po Medvedovih besedah napeljujejo izsledki vseh zaslišanj prič, ki so jih izvedli. Po njegovih besedah so Anton Travner, Andrej Jurič in Anton Olaj kot generalni direktorji policije “v ključnih trenutkih potegnili s politiko, vselej na račun stroke”. “Zato v slovenski policiji nemoteno deluje dobesedno brutalno kadrovanje, prestavljanje ljudi z enega konca na drugega, kot figure po šahovnici,” je prepričan Medved.
Po njegovem mnenju se to nazorno odraža v primeru, da je takoj po nastopu nove vlade prišla zahteva, da se v policiji ponovno zaposli kriminalista, ki mu je bila zaradi nedostojnega vedenja na delovnem mestu odrejena prekinitev delovnega razmerja, kar je potrdilo tudi sodišče. Zaposlitvi omenjenega kriminalista naj bi nasprotovala “veriga ljudi”, tako služba generalnega direktorja policije kot tudi sektor za notranjo varnost in integriteto.
“Pokleknil pod pritiski”
Takratni v. d. generalnega direktorja Jurič pa je po Medvedovih besedah soglašal s stroko, a ga je nato nasledil novi generalni direktor policije Olaj. Tudi slednji naj se ne bi strinjal s ponovno zaposlitvijo kriminalista, a naj bi na koncu “pokleknil pod pritiski”, kar lahko doseže le politika, je prepričan Medved. Zaradi omenjenega primera pa naj bi z delovnega mesta odšel tudi takratni vodja sektorja za notranjo varnost in integriteto.
Kot je še opozoril Medved, mnenja stroke vlada ni upoštevala tudi pri pripravi novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Stroka je bila po njegovih besedah proti temu, da se na način kot je predlagal vlada, spremeni imenovanje kandidatov na vodstvena mesta v policiji. “Vse skupaj gre na škodo približno 8000 zaposlenih v policiji, ki jih stanje skrbi, predvsem pa nočejo pečata, da je slovenska policija strankarska policija,” je ocenil Medved.
Do zdaj opravljena zaslišanja prič pa po njegovem mnenju dokazujejo, da tudi “na nižjih ravneh v policiji ljudje nimajo svojega mnenja, pač pa ga previdno prikrojijo tistemu, kar jim reče vladajoča politika”. To potrjuje tudi zaslišanje vodje operativnega štaba, ki je vodil posredovanje policije na demonstracijah 5. oktobra, je poudaril. Ta namreč po eni strani priteguje politiki, ki je bila nad “prekomerno uporabo prisilnih sredstev navdušena”, po drugi strani pa je na izrecno vprašanje o izsledkih notranjega nadzora izrazil dvom, ali je bilo res storjeno vse v skladu s policijsko stroko, je poudaril Medved.
Občutek, da so ljudje prestrašeni
“V tovrstnih pričevanjih je čutiti nekaj samoizpraševanja, po drugi strani pa je občutek, da so ljudje prestrašeni in si seveda ne upajo povedati svojega mnenja,” ocenjuje Medved. Kot je še prepričan, se posamezniki, zaposleni v samem sistemu, bojijo za svoja delovna mesta in zato krivdo prevalijo na nekoga drugega, ali pa se izgovarjajo, da je treba počakati na dodatne izsledke notranje preiskave. Sam sicer ocenjuje, da je bila komisija, ki jo je ustanovila policija sama, jasna, ko je ugotovila, da je na protestih 5. oktobra “šlo za neobičajno nenavadno prekomerno uporabo prisilnih sredstev”.
Kot je napovedal Medved, bodo tako v vmesno poročilo, ki ga pripravlja preiskovalna komisija, zapisali ugotovitve zaslišanj, ki nakazujejo, da so se potrdile domneve o političnih pritiskih, političnem kadrovanju in poseganju v kriminalistične preiskave, kot so jih tudi zapisali v akte o ustanoviti parlamentarne komisije. Člani komisije so se sicer odločili, da denarno kaznujejo nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Juriča, ki je pred preiskovalno komisijo zavračal pričanje in odgovore na nekatera vprašanja, za kar po Medvedovih besedah ni imel podlage. Višino denarne kazni pa bodo prepustili odločitvi sodišča, je še dejal.
Odločitev za uporabo sredstev soglasna
Preiskovalna komisija je zaslišala tudi vodjo sektorja uniformirane policije na ljubljanski policijski upravi Dejana Čulka in nekdanjega vodjo službe generalnega direktorja policije Roberta Ferenca.
Čulk, ki je zaradi ugotovitev strokovnega nadzora v zvezi z varovanjem neprijavljenih shodov pred DZ julija letos, ko sta bila napadena tudi dva poslanca, prejel opozorilo pred prekinitvijo delovnega razmerja, je govoril predvsem v zvezi s svojim delom vodje operativnega štaba v času protesta 5. oktobra, ko so policisti uporabili vodni top in solzivec. Kot je pojasnil, so se varovanja lotili na podlagi informacij z družbenih omrežij ter da so pred tem v vseh podobnih primerih ravnali enako. Zakaj točno se je v tem primeru generalni direktor policije odločil za uvedbo preiskave, ni vedel povedati, vendar za noben podoben primer prej, niti pozneje, ni bil deležen sankcij.
Je pa zatrdil, da so bila prisilna sredstva takrat uporabljena pravilno glede na razmere in kršitve, ki so se dogajale. Ni želel potrditi domnev predsednika preiskovalne komisije Rudija Medveda (LMŠ), da je bila uporaba sredstev največja doslej v samostojni Sloveniji, je pa ocenil, da je bila uporaba glede na intenziteto kršitev sorazmerna.
O dogajanju v operativnem štabu je dejal, da gre za timsko delo, poleg pomočnika in članov štaba so bili takrat prisotni tudi direktor Policijske uprave (PU) Ljubljana in namestnik generalnega direktorja policije. Odločitev za uporabo sredstev je bila po njegovih besedah sprejeta s soglasjem, formalno pa je dovoljenje za uporabo namestniku poveljnika posebne policijske enote dal on, je potrdil. Ob tem je priznal, da je komisija ugotovila tudi nestrokovno ravnanje, saj je del izstrelkov priletel na otroško igrišče, a verjame, da bo sektor prišel zadevi do dna in bodo ugotovili, kaj se je dogajalo.
Na vprašanje Medveda, kako je javno objavljeno mnenje predsednika vlade o tem, da naj ministrstvo za notranje zadeve ukrepa proti vodstvu PU Ljubljana, vplivalo na njihovo delo, je dejal, da gre za mnenje predsednika vlade, ki pa po njegovem mnenju na odločitve vodje operativnega štaba ne more vplivati.
Ob tem je potrdil, da sta proti koncu akcije prišla generalni direktor policije Anton Olaj in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Kangler. Za slednjega se ne spomni, da bi karkoli komentiral, niti dajal kakšna navodila, se je pa Olaj pozanimal, kako zadeve tečejo in nato sta po kakšnih desetih minutah zapustila štab.
Na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič, ali izrek disciplinskega ukrepa zanj ne predstavlja grožnje za izgubo službe, je odvrnil, da zanj pomeni prej napotilo, da je pri svojem delu še bolj previden in pretehta vsako svojo odločitev.
Ferenc spregovoril o kadrovskih zadevah
Nekdanjega vodjo službe generalnega direktorja policije Roberta Ferenca pa so člani komisije spraševali predvsem o nekaterih kadrovskih zadevah. Ferenc je sicer maja letos zaprosil za premestitev, kot razlog pa navedel razhajanja z generalnim direktorjem Olajem.
V zvezi s premestitvijo direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča je dejal, da je do tega prišlo na predlog takratnega generalnega direktorja Antona Travnerja. Ta ga je poklical v pisarno, kjer je bil tudi Muženič in povedal, da sta se dogovorila za premestitev in da naj glede na strokovnost zanj poiščemo ustrezno delovno mesto. Muženič si je po njegovih besedah dva dni pozneje premislil, zato mu je bilo naročeno, da preuči zakonske možnosti, da ga vseeno premestijo. Muženiča sicer ceni kot strokovnjaka, zato sta govorila o možnostih nadaljevanja kariere znotraj njihove službe.
V zvezi z zaposlitvijo Petre Grah Lazar na čelu NPU pa je dejal, da je bil predlog za njeno imenovanje pripravljen kot za vsakega drugega kandidata. Podrobnosti se ni spomnil, a je očitno prestala varnostno preverjanje in ni bilo zadržkov za zaposlitev.
O tem, ali so bili kakšni zadržki glede njenih kompetenc in strokovne usposobljenosti, pa je dejal le, da domneva, da se je takratni generalni direktor posvetoval z direktorjem uprave kriminalistične policije in da njegove službe niso vprašali za mnenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje