Menu ItemMinister za zdravje Danijel Bešič Loredan je predstavil analizo stanja v slovenskem zdravstvu. Ocene predstavnikov koalicije, da je analiza razkrila presenetljivo slabo stanje slovenskega zdravstva, se niso potrdile. V analizi so predvsem osnovni podatki, ki jih redno objavljajo različne organizacije. "Šokiran sem nad tem, da ni bilo predstavljenega nič novega," pravi nekdanji direktor zdravstvene blagajne Samo Fakin, "minister očitno ne ve, koliko ne ve."
Danes je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan javnosti predstavil analizo slovenskega zdravstva, ki so jo prvi spoznali člani koalicije v sredo na Brdu pri Kranju. Takrat je premier Robert Golob povedal, da je analiza razkrila stanje v slovenskem zdravstvu, ki je slabše, kot si je kdorkoli mislil. Drugi predstavniki koalicije so povedali, da je v analizi “marsikaj povednega” ali “presenetljivega”, Golob pa je še poudaril, da je videl, kako odteka denar iz slovenskega zdravstva. Zato se bo koalicija najprej lotila strukturnih sprememb zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki upravlja obvezno zdravstveno zavarovanje, torej največji delež denarja za zdravstvo. ZZZS je največji problem slovenskega zdravstva, je bilo razumeti premierjeve izjave.
Minister za zdravje je na novinarski konferenci predstavil povzetek analize, celotna pa je objavljena na spletni strani ministrstva.
“Analiza je delo 20 ljudi in vseh podskupin ministrstva, vsi sekretarji, vsi direktorji, vsi vodje sektorje. Potem ko nam je uspelo vse podatke zbrati, smo ta dokument pripravljali od jutra do večera,” je danes povedal minister.
Vendar za tiste, ki podrobneje spremljajo zdravstvo, v analizi ni veliko presenečenj. Predvsem je mnogo grafov iz podatkov, ki so javno objavljeni ali jih je mogoče hitro dobiti od slovenskega ali evropskega statističnega urada, zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdravniške zbornice ali od izvajalcev. Poleg bolj globalnih izzivov, kot so demografski trendi, nezdrav način življenja, porast duševnih motenj, so podrobneje nekateri manj znani problemi slovenskega zdravstva problemi. Na primer težave s šifranti za zdravstvene storitve, pomanjkanjem nadzora nad izvajalci, težave z obilico nekompatibilnih informacijskih sistemov v zdravstvu, s pomanjkanjem določenih poklicnih profilov …
“Šokiran sem nad tem, da ni bilo povedanega nič novega,” je po ministrovi novinarski konferenci komentiral nekdanji dolgoletni generalni direktor ZZZS Samo Fakin, “minister očitno ne ve, koliko ne ve.” Pozdravil je dejstvo, da je minister pripravljen analizirati podatke in se učiti. “Vendar je minister šele predstavil podatke, in to samo en del, zdaj pa jih bo šele analiziral in nato pravilno interpretiral,” pravi.
Poleg tega na podatke o storilnosti zdravstvenih delavcev in o prostih kapacitetah v javnih zavodih ministrstvo še čaka. Sistem, po katerem naj bi izvajalci zdravstvenih storitev sporočali podatke, se še vzpostavlja.
Zato se postavlja vprašanje, kako realna je časovnica koalicije za izvedbo prioritet na področju zdravstva. Zakonodajne rešitve za spremembe ZZZS naj bi pripravili v naslednjih dveh mesecih, tiste za digitalizacijo v treh mesecih, letos pa jih čaka še reševanje težav družinske in urgentne medicine, nadzora in upravljanja zdravstvenih zavodov, bolniških odsotnosti, koncesionarstva, težav na področju kadrov in celovite prenove financiranja zdravstva. Nekatere od teh rešitev naj bi bile uveljavljene z začetkom prihodnjega leta, druge pa 1. januarja 2025.
Kje se vidi odtekanje denarja?
Odtekanje denarja je po ministrovih besedah vidno v dejstvu, da imajo bolnišnice veliko izgubo, lani naj bi je bilo skupno okoli 148,5 milijona evrov, na drugi strani pa so imeli zdravstveni domovi in lekarne lani skupno 180 milijonov evrov presežkov.
“Ta del bo zdaj treba poglobljeno raziskati. Denar mora biti porabljen za zdravljenje. Presežkov ne sme biti, morajo se vrniti v sistem. Za zdravljenje, za investicije, za razvoj. Če delamo nekje minus, se nam morajo prižgati vsi rdeči alarmi,” je dejal. “Ko bomo imeli podatke po posameznih ustanovah, je treba pogledati po posameznih ustanovah, po posameznih postavkah, kam je denar šel, obrniti se za posamezne transakcije v tujino in potem bomo videli, kaj, kje in koliko denarja gre.”
Bolnišnice imajo sicer izgubo že zelo dolgo časa, zato se že vrsto let postavlja vprašanje, ali ZZZS za nekatere zdravstvene storitve plačuje premalo ali pa je v sistemu zelo veliko korupcije. Na to vprašanje danes nismo dobili odgovora. Lekarne in zdravstveni domovi so financirani drugače in tudi v večji meri kot bolnišnice delujejo na trgu. Pri njih je najverjetneje pomembno, da je več kot polovica kumulativnega presežka zdravstvenih domov nastala v času epidemije, ko so domovi izvajali radodarno financirano testiranje okužb s koronavirusom. Sploh pa akumulirani presežek ne deluje več tako ogromen, če vemo, da govorimo o 58 zdravstvenih domovih in več kot 30 letih akumulacije.
Vprašanja se sprožajo tudi ob ministrovi trditvi, da morajo biti presežki vrnjeni v zdravstveni sistem. To je za javne zavode že določeno z zakonom. Za zasebnike koncesionarje pa je pred leti ustavno sodišče odločilo, da jih država ne sme omejevati pri izplačilu dobička.
Koalicija še skriva zavezo
Vladne stranke so v četrtek dobile besedilo zaveze za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Dokument, ki ga sicer pred mediji še skrivajo – vsaka koalicijska partnerica je prejela le po en izvod – po besedah naših virov obsega dve strani in pol in je zelo splošen. V njem je navedeno, da se koalicija zavezuje, da bo podprla zdravstveno reformo, katere cilj je javni zdravstveni sistem. Nato je zapisana deveterica projektov in časovnica njihove izvedbe, kar je minister Bešič Loredan predstavil tudi na današnji novinarski konferenci. “V zavezi je navedeno, kaj se bo reševalo in kakšni so roki, ne pa tudi, kakšne bodo rešitve,” je mogoče slišati v koaliciji. Zavezo naj bi poslanci vladnih strank podpisali do torka. V Gibanju Svoboda in v SD pravijo, da s podpisom nimajo težav, v Levici pa poudarjajo, da bodo dokument preučili, se o njem pogovorili in – če bo treba – kaj predlagali. Po nekaterih namigih naj bi Levica predlagala določene dopolnitve oziroma konkretnejše opredelitve nekaterih ukrepov.
“Nihče si ne zna razložiti, zakaj so kadri iz zdravstva odšli”
Minister je v uvodu predstavitve opozoril, da se s postcovidno krizo v zdravstvu soočajo povsod po Evropi. “To med drugim zajema kadrovsko krizo. Nihče si ne zna razložiti, zakaj so kadri iz zdravstva odšli,” je dejal minister Bešič Loredan. Med dejavnike zdravstvene krize je prištel še abnormalno zvišanje stroškov zdravljenja ter priliv pacientov, ki so bili med epidemijo prikrajšani za zdravljenje.
Po ministrovem mnenju so iz krize kot zmagovalke izšle skandinavske države, ki so reformo zdravstva že opravile. Zato so si na ministrstvu za cilj postavili finsko vizijo zdravstvene reforme. “Tam celotno zdravljenje sloni na primarni ravni, kjer vsi pacienti dobijo vso potrebno oskrbo,” je dejal minister in opozoril, da je treba enakovredno poskrbeti za mlajšo, starejšo in delovno aktivno generacijo. Cilj reforme bo zgraditi vzdržen in koheziven zdravstveni sistem, ki bo omogočal enakopraven dostop vsem, so napovedali na ministrstvu.
Po besedah Bešiča Loredana bi moralo po sedanji ureditvi za sistem odgovornost nositi ministrstvo, vendar je to skozi leta vsa pooblastila nadzora predalo drugim. “Vse področje družinske medicine, preventive, pediatrije in ginekologije na primarni ravni je v domeni občin, ki so ustanoviteljice javnih zdravstvenih domov in nosijo odgovornost za vse, kar spada zraven,” je dejal minister.
Dotaknil se je tudi kadrovske problematike. Kot je pokazala analiza, število zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester raste, število srednjih medicinskih sester pa upada. Vseh zaposlenih v zdravstveni negi je pri nas v sistemu 30 tisoč, samo 20 tisoč pa jih dela v javnih zdravstvenih zavodih. “Kam je odšlo teh 10 tisoč, ne vemo. Tudi ne vemo, kako je odšlo 5 tisoč srednjih medicinskih sester ter kje so danes,” je dejal zdravstveni minister.
Podatki sicer kažejo, da se je število tehnikov zdravstvene nege, med katere sodijo srednješolsko izobražene ali “srednje” medicinske sestre, od leta 2018 zmanjšalo iz 14051 na 12861 ali za 1190. Do leta 2018 je število raslo, nato pa je hitro upadlo. Najverjetneje zato, ker je bila leta 2019 izvedena zaposlitev srednjih medicinskih sester, ki so vsaj dvanajst let opravljale delo diplomirane medicinske sestre, na delovno mesto diplomirane medicinske sestre. Že dlje časa mnogi opozarjajo tudi na velike obremenitve medicinskih sester v bolnišnicah in nizko plačilo predvsem srednjih medicinskih sester.
Po številu medicinskih sester smo nad evropskim povprečjem, po zdravnikov pa smo podpovprečni. Kot je opozoril minister, je enako na Finskem, vendar tam zaradi uspešne reforme zdravstva nimajo težav.
Minister Bešič Loredan je podčrtal tudi težave s financiranjem zdravstva. “Denarja je veliko, vendar ga bo ob taki strukturi starajočega prebivalstva čez 15 let zmanjkalo, če najkasneje v naslednjih dveh letih celovito ne naslovimo financiranja,” je dejal zdravstveni minister. Izdatek za zdravstvo na prebivalca pod evropskim povprečjem. Tik nad povprečjem je izdatek za zdravstvo v BDP. Mesečna plača in BDP po oceni ministra rasteta počasneje, kot rasejo zdravstveni izdatki na prebivalca.
Golob je v sredo poudaril, da so razmere v zdravstvu slabe, čeprav so se izdatki ZZZS povečali. “Za milijardo in pol več denarja v treh letih, zdravstvo pa razpada. Skratka, ob poplavi denarja imamo razpad sistema,” je podaril.
Preko ZZZS gre res precej več denarja kot pred leti, vendar predstavniki vlade ne povedo, da je rast njegove potrošnje manjša kot rast izdatkov državnega proračuna ali proračuna ministrstva za obrambo.
S finančnega vidika velik problem predstavlja absentizem. V letu 2021 so stroški za bolniške dopuste znašali 498 milijonov evrov, lani pa več kot 700 milijonov evrov. Absentizem se je v letih 2020 in 2021 zvišal za 10 odstotkov v breme delodajalca, še dvakrat višji pa je bil porast v breme ZZZS.
Med izzivi za zdravstvo je Bešič Loredan navedel staranje prebivalstva ter neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, kar vodi k višjim stroškom zdravljenja. Staranje prebivalstva po mnenju ministra vodi tudi v večje potrebe po družinskih zdravnikih, “Izračun glavarinskega količnika je postavljen tako, da se tistemu osebnemu zdravniku, ki ima med svojimi pacienti več starejše populacije, hitreje dvigne količnik. To pomeni, da lahko zdravi manj ljudi,” je opozoril minister. Opozoril je na razkorake med številom družinskih zdravnikov, ki jih navajajo razne institucije, ter na manjšanje števila diplomantov družinske medicine.
Kaj bo obsegala reforma zdravstva?
Preberite še: Razkrivamo projekte in časovnico za prenovo zdravstva
Kot prvi korak je minister napovedal digitalizacijo po estonskem modelu. Zakonodajo bodo pripravili v treh mesecih, implementacija pa bo sledila 1. januarja leta 2024. Sledila bo reforma plačnega sistema javni uslužbenčev, ki bo implementirana hkrati z digitalizacijo. Še pred tem bodo do 1. aprila oblikovali ločen plačni steber za zdravnike in delavce v socialnem varstvu. Z letom 2024 bodo nastopile spremembe tudi na področju družinske in urgentne medicine. Vključevale bodo novo definicijo timov, administrativne razbremenitve, poenotenje urgenc in vračanje temeljne obravnave na primarno raven.
Spremenili bodo tudi delovanje ZZZS, kar je po koalicijskem vrhu napovedal tudi premier Golob. Na ZZZS pa so v četrtek ostro zavrnili vladne očitke o nekontroliranem odtekanju denarja, korupciji in skrivanju določenih podatkov. Poudarili so, da ZZZS posluje skladno z veljavno zakonodajo in je “najbolj nadzirana institucija v Sloveniji”, ki jo vsako leto revidira tudi računsko sodišče.
Sledila bo še prenova nadzora, vodenja in upravljanja javnih zavodov z ustanovitvijo agencije za nadzor in urejanje področja absentizma. V letu 2025 pa bodo implementirane še spremembe na področju koncesionarstva, kadrov in financiranja zdravstvenega sistema, kjer bo nadgrajeno tudi dopolnilo zdravstveno zavarovanje.
“Imamo temeljne dokumente in zavezo vseh koalicijskih partnerjev. Odprli bomo vrata za vse deležnike in iskali nacionalni konsenz za reformo zdravstva,” je obljubil zdravstveni minister.
Zdravniška zbornica napovedi ocenjuje kot pozitivne
Zdravniška zbornica Slovenije kot pozitivne ocenjuje napovedi ministra za zdravje po resnih in celovitih reformah v zdravstvu na podlagi analiz in prikazanih podatkov ter z vključevanjem vseh deležnikov in iskanjem nacionalnega konsenza. Z ministrom se strinjajo, da so ključni izzivi pomanjkanje kadrov, predvsem zdravnikov, še še posebej družinskih zdravnikov, njihovo administrativno razbremenitev, prenos kompetenc in boljšo organizacijo primarne ravni.
Predsednica zbornice Bojana Beović je vesela, da je minister izpostavil visoko strokovnost zdravniškega dela v Sloveniji. Je pa zdravstveni sistem v celoti skromen, kadrovske in finančne kapacitete so majhne, obstajajo organizacijske težave, digitalizacija pa je počasna, je dejala. Strinja se z oceno ministra, da je v družinski medicini velik problem administracija in z njo povezane obremenitve zdravnikov. Administrativne obremenitve je treba zmanjšati, kar je povezano z digitalizacijo, je poudarila.
Tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici Rok Ravnikar napoved zmanjšanja administrativnih obremenitev zdravnikov na primarni ravni. “Pričakujemo, da bo zdravnikom na primarni ravni zagotovljenega dovolj časa za pacienta, opolnomočen podporni tim, ki bo svoje delo opravljal z lastnimi kompetencami in polno odgovornostjo, in možnost opravljanja hitre diagnostike,” so njegove besede v sporočilu za javnost povzeli pri zbornici.
Nov strateški svet bo vodil Brecelj
Nad pripravo zdravstvene reforme bo bdela medresorska delovna skupina za zdravstvo, ki jo bo neposredno koordiniral premier Golob, pripravljal pa jo bo strateški svet za zdravstvo, ki bo po novem prav tako deloval pod njegovim okriljem.
Dosedanji strateški svet, ki je deloval pri ministrstvu za zdravje, bo po besedah Bešiča Loredana po ustanovitvi novega ukinjen, večina članov sveta pa bo imenovanih v nov svet, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj. Slednji bo, tako minister, tisti, ki bo tako njemu kot premierju nastavil ogledalo, saj “pove točno tako, kot misli, in ga ni mogoče kupiti”.
V skrajševanje čakalnih dob bodo vključeni zasebniki
Minister je danes ocenil, da bo vlada v skrajševanje čakalnih dob z aprilom vključila tudi zasebnike brez koncesije. To pomeni, da bodo tudi z javnim denarjem plačani tudi tisti, ki nimajo pogodbe z ZZZS.
“Kot sedaj kaže, jih bomo vključili v reševanje tam, kjer je sistem najbolj nedostopen in so čakalne dobe najdaljše ter se ne krajšajo. Druge poti nimamo,” je dejal. Zatrdil je, da to podpira tudi koalicijska stranka Levica. V Levici so to zanikali.
Z interventno zakonodajo je koalicija lani določila, da se za skrajševanje čakalnih dob odpravi omejitve, koliko storitev lahko izvajalci naredijo v breme javnega denarja. Najprej so v projekt vključili javne zavode in zasebnike s koncesijo, a po nekaterih podatkih vsaj javni zavodi ne opravijo veliko več storitev od tega, kar imajo določeno s programom. V zakonu je določeno, da lahko vlada vključi še čiste zasebnike, če se čakalne vrste ne skrajšujejo dovolj.
Nekateri strokovnjaki za zdravstvo so kritični do takega načina skrajševanja čakalnih dob, saj naj bi spodbujal izvajalce, da čakalne vrste še podaljšujejo in si s tem povečujejo prihodke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje