Po tem, ko se je koalicija Roberta Goloba poenotila, da izpelje zdravstveno reformo, in se dogovorila, da jo bo začela tam, kjer je tudi največ denarja, torej na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), zavod vladi vrača žogico. Koalicija zavodu očita, da je nadzor nad porabo denarja pomanjkljiv in celo, da ZZZS pred vlado nekatere podatke skriva. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar tovrstne očitke zavrača in ocenjuje, da je zavod "najbolj nadzirana institucija v Sloveniji" ter da dostop do podatkov omogočijo vsem, ki predložijo ustrezno pravno podlago. Na ZZZS si zelo želijo, da bi jim politika dovolila izvajati dejanski nadzor nad tem, kako bolnišnice porabljajo denar. V bitko sicer vstopa tudi dolgoletni direktor ZZZS in zdaj član skupščine Samo Fakin, ki pravi: "Premier je podlegel lobijem v zdravstvu. Napad na ZZZS je namreč preusmerjanje pozornosti, saj so ključne težave čakalne dobe, izsiljevanje zdravniških organizacij in slaba organizacija dela, ne pa ZZZS."
Po vrhu koalicije je jasno, kaj je v očeh ekipe Roberta Goloba največji problem slovenskega zdravstva, pri katerem nameravajo začeti reformo. To je ZZZS, ki po besedah premierja upravlja s 4,5 milijarde evrov, slovensko javno zdravstvo pa kljub tej količini denarja vsem na očeh razpada, poudarja predsednik vlade. Ključni cilj reforme je vsem dostopno javno zdravstvo.
Koalicija se je poenotila ne le okoli podpore ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, pač pa tudi okoli ključnih projektov zdravstvene reforme in časovnice za njihovo uresničitev, ki smo jo razkrili na N1. Danes naj bi koalicija to časovnico še podrobneje dorekla in podpisala tudi zavezo o sodelovanju pri reformi zdravstva.
Ker je v zdravstvu največ denarja prav na ZZZS, bo koalicija reformo začela na tem naslovu. Minister za zdravje je konec lanskega leta že naročil revizijo poslovanja ZZZS v letih 2020 in 2021, zdaj pa bo poslovanje in delovanje zavoda s pomočjo digitalizacije tudi javno in transparentno, poudarjajo v koaliciji.
Preberite še: Razkrivamo projekte in časovnico za prenovo zdravstva
V koaliciji so tudi prepričani, da ZZZS pred vlado nekatere podatke celo prikriva, nadzor nad porabo denarja pa je pomanjkljiv. Minister za zdravje bo jutri javnosti predstavil tudi 120 strani dolgo analizo stanja v slovenskem zdravstvu, ki jo je premier po vrhu koalicije pospremil z besedami, da ta kaže, da je “stanje v zdravstvu slabše, kot bi si kdorkoli lahko mislil.”
“Naš model je, da ZZZS po vzoru Estonije in Finske postane poslovanje zdravstvene blagajne javno, ne pa samo transparentno in potem skrito pod nekimi dežniki kvazi interesov,” je po vrhu koalicije dejal predsednik vlade Robert Golob, “to, kar se pripravlja z digitalizacijo, ne bo samo spremenilo našega odnosa do zdravstva, ampak tudi odnos vseh poštenih ljudi v zdravstvu, ker bodo lahko ponosni, da so pošteni. Javnost bo lahko videla, kdo so tisti, ki delajo pošteno, to je večina, in kdo dela nepošteno, to je manjšina.” Javnost podatkov je po njegovem zagotovilo, da po izvedbi reforme ne bo več poti nazaj. “Nikoli več se ne vrnemo v sedanje stanje, kjer profitira samo tisti, ki dela v ozadju in ribari v kalnem.”
Mlakar: Želimo aktivnejšo vlogo po vzoru Estonije
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je na današnji novinarski konferenci uvodoma povedala, da si že več kot desetletje prizadevajo za spremembo zavodove vloge v zdravstvenem sistemu. “Želimo si aktivnejše vloge. Take, kot jo imajo primerljive nemške in avstrijske bolniške blagajne, ali pa estonski zavod za zdravstveno zavarovanje,” je povedala, a poudarila, da je pogoj za to sprememba zakonodaje.
Po njenih besedah pričakujejo” aktivnejšo vlogo plačnika in kupca zdravstvenih storitev, ki bo po načelih gospodarnosti in zdravstvene ekonomike ter na podlagi stroškovnih analiz izvajalcev postavljal realne cene zdravstvenih storitev ter zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami prebivalcev”. Poudarila je pomen spremljanja stroškov storitev po pacientov pri izvajalcih – ker tega za zdaj ni, na zavodu (po zgledu Estonije) ne morejo oblikovati “realnih modelov plačevanja, realnih cen”. Po besedah Mlakar bi lahko ZZZS le na ta način postal “aktivni kupec” in “nadzornik opravljenih storitev”.
Od zdravstvene reforme na ZZZS pričakujejo, da se jasno opredeli, da moramo v Sloveniji okrepiti socialni model zdravstvenega zavarovanja. “V zadnjih nekaj letih namreč zdravstveni sistem, vključno z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, postaja vse bolj etatistično voden s strani države brez jasnih pristojnosti ostalih deležnikov. Vse to slabi učinkovitost in uspešnost slovenskega zdravstvenega sistema,” je ocenila Mlakar.
Estonski zavod za zdravstveno zavarovanje se od slovenskega ne razlikuje samo po tem, da ima več nadzora nad tem, kako bolnišnice, zdravstveni domovi in podjetja porabljajo denar. Drugačna je tudi njegova struktura upravljanja. Medtem ko slovenski zavod obvladuje civilna družba, v nadzornem svetu estonskega sedita minister za zdravje in minister za finance.
Na vprašanje, ali je dobila signale, da se bo tudi z vidika upravljanja sprememba ZZZS sledila estonskemu zgledu, je dejala, da takšnih signalov nima, a izrazila upanje, da bo Slovenija ostala pri sedanjem modelu. Poudarila je tudi, da čeprav v Sloveniji politika nima takšnega neposrednega vpliva na upravljanje ZZZS kot v Estoniji in nekaterih drugih državah, ima dejansko zelo velik vpliv na njegovo delovanje, saj državni zbor odloča o tem, kdo bo direktorica ZZZS, tako državni zbor kot vlada pa sprejemata ključna pravila, ki določajo, kako ZZZS deluje.
Z besedami, da je treba ohraniti sedanji sistem upravljanja ZZZS, se je Tatjana Mlakar odzvala tudi na vprašanje, kako si razlaga včerajšnjo novinarsko konferenco, na kateri sta bila Golob in poslanka SD Meira Hot zavodu namenila več zelo ostrih kritik.
“Z Golobom smo se prav lepo pogovarjali”
Poleg drugačne vloge zavoda na ZZZS menijo, da mora zdravstvena reforma prav tako uvesti strukturne spremembe na področju upravljanja in organizacije v zdravstvu; izboljšati upravljanje zdravstvenega sistema na nacionalni ravni; izvesti ukrepe za dolgoročno vzdržnost sistema zdravstvenega sistema in izboljšanje javnofinančnih virov za zdravstvo; ter uvesti medsektorske novosti za prilagajanje razmeram dolgoživi družbi.
ZZZS tudi ocenjuje, da bi morali biti ključni cilji reforme zdravstva izboljšana dostopnost do zdravnika na vseh ravneh, vodenje čakalnih dob in učinkovitejša izraba javnih zdravstvenih zmogljivosti (kadrov, prostora in opreme).
Reforma se ne sme usmeriti le na enega deležnika v zdravstvenem sistemu, je bila jasna Mlakar in dodala, da so predsedniku vlade na srečanjih povedali, da si ZZZS želi sodelovati pri spremembah v zdravstvu “od vsega začetka”. Odgovorila je tudi na očitke premierja Goloba, da je ZZZS največji problem v slovenskem zdravstvu. “Nikdar nismo zasledili, da bil bil jedro problema v Sloveniji prav ZZZS. Dejansko je ZZZS naredil zelo zelo veliko na področju informatizacije in digitalizacije,” je komentirala in kot primer ovire na tem področju omenila odsotnost e-kartona.
Z Golobom se je doslej sestala dvakrat, nazadnje 20. decembra lani, ko so bili prisotni še Bešič Loredan, minister za finance Klemen Boštjančič in predsednica upravnega odbora ZZZS Irena Ilešič Čujovič. “Tema je bila dolgotrajna oskrba in stališče zavoda glede težav v zdravstvu. Prav lepo smo se pogovarjali, ni bilo nobenih posebnih težav,” je dejala Tatjana Mlakar.
“Vsakodnevno smo v stiku z ministrstvom”
Srečanj z ministrom pa je bilo več, je še povedala. “Zavod vsakodnevno sodeluje z ministrstvom za zdravje glede izvajanja nalog, ki jih ministrstvo ima,” je dejala. Kritik, kakšne so bile izrečene po včerajšnjem vrhu koalicije, pa doslej ni slišala, je bilo razumeti. “Vedno je bilo govora tudi o tem, da se bodo lotili reforme, to je bilo vse. Ministra sem razumela, to je nekajkrat poudaril, da je treba dati zavodu aktivno vlogo kupca in nadzornika opravljenih storitev. Zato ponovno poudarjam, nam je estonski model všeč, to je tisto, kar dejansko želimo že zadnjih deset let spremeniti,” je pojasnila.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje poudarjajo, da njihovo poslovanje vsako leto revidira računsko sodišče: “Že 20 let podaja pozitivno mnenje na računovodske izkaze, v tem času negativnega mnenja na pravilnost poslovanja nismo dobili.” Na ZZZS tako ocenjujejo, da so najbolj nadzirana institucija v Sloveniji, zavzemajo pa se za več nadzora v drugih deležnikih, denimo bolnišnicah, izvajalcih.
Na očitek, da pred vlado nekatere podatke celo skrivajo, pa odgovarjajo, da je njihovo finančno poslovanje in delovanje javno objavljeno na njihovih spletnih straneh. “ZZZS vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogoča razpolaganje s podatki in jim jih dostavlja. Je pa dejstvo, da zavod obdeluje gromozanske obsege podatkov, samo dogodkov v enem letu je nekaj manj kot 50 milijonov, med njimi so tudi občutljivi osebni podatki,” je še povedala Tatjana Mlakar in poudarila, da mora imeti dostop do podatkovnih baz pravno podlago.
“Res je, da je pred nekaj tedni tudi ministrstvo za zdravje zaprosilo za dostop, pooblastila za rudarjenje po naših podatkovnih bazah, kar smo seveda z veseljem sprejeli, s tem bomo imeli mi manj dela, ampak smo kot upravitelji zahtevali pravno podlago. Trenutno te pravne podlage ni. Mislim, da jo bo ministrstvo zakonsko opredelilo, takoj nato pa bodo prejeli pooblastila,” je opisala. Dodatno je pojasnila, da gre za surove podatke, na podlagi katerih na ZZZS pripravljajo podatkovne baze, ki so javno dostopne.
Preberite še: Premier Golob: “Stanje v zdravstvu je slabše, kot si kdorkoli misli”
Fakin: “Napad na ZZZS je preusmerjanje pozornosti”
Podobno kot Tatjana Mlakar ocenjuje Samo Fakin, ki je bil generalni direktor ZZZS devet let (2007-2016), potem pa zelo kratek čas v vladi Marjana Šarca tudi minister za zdravje. S te funkcije je odstopil. Zdaj je član skupščine ZZZS. Tatjana Mlakar je danes dejala, da je Fakin zagotovo velik poznavalec slovenskega zdravstvenega sistema.
Koalicija je na Brdu pri Kranju poudarila, da se zavedajo, da bodo pri reformi zdravstva “stopili na žulj” marsikateri interesni skupini v zdravstvu in da je tudi zato pomembno, da so enotni. Fakin pa ocenjuje, da je lobijem podlegel premier. “Premier Golob je očitno podlegel lobijem v zdravstvu,” pravi Samo Fakin. Po njegovih navedbah je namreč “napad na ZZZS” preusmerjanje pozornosti.
“Ključni problem so čakalne dobe, izsiljevanje zdravniških organizacij in slaba organizacija dela v zdravstvenih zavodih, torej v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. ZZZS je zamikal že mnoge ministre, saj ima milijarde evrov likvidnega denarja,” pravi.
Fakin že dlje časa opozarja, da bi bilo treba za izboljšanje zdravstvenega sistema pridobiti podatke o storilnosti zdravstvenih delavcev. Za razliko od mnogih je namreč prepričan, da je zdravstvenih delavcev v Sloveniji dovolj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje