Minister za delo Janez Cigler Kralj verjame, da je predlagano zvišanje minimalne plače, ki ga je napovedal v sredo, ustrezno. Nezadovoljstvo so sicer izrazili tako sindikati kot delodajalci, pa tudi nekaj političnih strank.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je pri pripravi predloga o uskladitvi letošnje minimalne plače le z inflacijo iskal kompromis, ki bi zadovoljil vse socialne partnerje, so, potem ko je v sredo prišlo do nezadovoljstva s strani delodajalcev, sindikatov in določenih političnih strank, danes sporočili z ministrstva za delo.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, je Cigler Kralj pri določitvi višine minimalne plače letos upošteval tako razmere pri zaposlovanju kakor na splošno v družbi; negotovost, ki jo na trgu dela in v gospodarstvu povzroča koronavirus; pa tudi razmeroma ugodne makroekonomske napovedi v prihodnjih letih.
Minister deležnike poziva, naj predlagano rešitev podprejo
Minister verjame, da je predlagana rešitev skupaj s skorajšnjo davčno razbremenitvijo ustrezna in poziva vse deležnike, da jo podprejo. Kot je poudaril, namreč predlog sprememb dohodninske zakonodaje predvideva znižanje obdavčitve dela, “kar bo vodilo do višjih neto zneskov vseh delavcev”.
Na ministrstvu so pri tem nanizali ocenjene učinke sprememb višine splošne davčne olajšave po letih v neto znesku. Prejemnikom minimalne plače bi letos ostalo 160 evrov, prihodnje leto 320 evrov, leta 2024 480 evrov, leta 2025 pa 640 evrov.
“Višje plače si zaslužijo vsi, ki delajo, zato pozivam k čimprejšnjemu sprejetju predlagane dohodninske zakonodaje. Tudi ta je korak naprej pri blaženju posledic epidemije, ki je bila za marsikoga hud udarec,” je dejal Cigler Kralj.
Le sedem držav EU z višjo minimalno plačo
Na ministrstvu so poudarili še, da ima v EU med 21 državami z zakonsko določeno minimalno plačo to plačo višjo kot Slovenija le sedem držav in da jo je Cigler Kralj lani zvišal z 940,58 evra na 1024,24 evra bruto. V sredo je medtem predlagal, da se letos uskladi z lansko inflacijo in tako zviša za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto.
V Sloveniji se sicer pri določitvi višine minimalne plače upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Od lani se za njen izračun uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Znesek bo predvidoma do 20. januarja objavljen v uradnem listu in bo veljal za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja dalje.
Delodajalci v skrbeh za malo gospodarstvo
Kot smo poročali, delodajalci menijo, da bo predlagano zvišanje pomenilo veliko dodatno obremenitev gospodarstva. Bojijo se, da bo to posebej prizadelo podjetja iz energetsko intenzivnih dejavnosti in malo gospodarstvo. Skladno s tem so predlagali delno subvencioniranje in spremembe pri socialnih prispevkih.
Sindikalna stran je medtem ocenila, da bo to zvišanje nezadostno in da bi morala rast minimalne plače odražati tudi ostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka. Podobne kritike so prišle iz SD in Levice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!