Več nevladnih organizacij je na tiskovni konferenci izrazilo podporo inštitutu Lutra, ki že 13 mesecev čaka, da minister za okolje podpiše pogodbo o sofinanciranju njegovega projekta. Nevladniki menijo, da minister Andrej Vizjak pogodbe noče podpisati zato, ker je Lutra pred leti nasprotovala gradnji hidroelektrarne Mokrice. Na okoljskem ministrstvu pa pravijo, da imajo do sklenitve pogodbe z inštitutom Lutra resne zadržke
Kot smo poročali, se je ministrstvo za okolje in prostor pred dvema letoma zavezalo, da bo podpisalo pogodbo za sofinanciranje projekta LIFE Bober, ki so ga načrtovali pri inštitutu Lutra. Projekt ozavešča o pomenu bobrov in ohranjanju njihovega življenjskega okolja, izbrala pa ga je Evropska komisija.
Minister Andrej Vizjak pa svojega podpisa, ključnega za začetek projekta in izplačilo evropskih sredstev, še ni prispeval. Na ministrstvu pravijo, da se je v vmesnem času število bobrov v Sloveniji izjemno povečalo in da ti povzročajo škodo na premoženju ljudi, zato projekta zdaj ne morejo finančno podpreti.
“Tovrstno delovanje je simptomatično za trenutno oblast, ki sankcionira vse, ki si do nje drznemo biti kritični,” je na novinarski konferenci povedala Alenka Kreč Bricelj iz društva Smet Umet. Tako v Lutri kot drugih nevladnih organizacijah so namreč prepričani, da Vizjak pogodbe noče podpisati zaradi nasprotovanja Lutre gradnji hidroelektrarne Mokrice.
“Ko je bil Vizjak še zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, je Lutra sodelovala v pravnem postopku proti gradnji hidroelektrarne Mokrice. Rezultat enačbe je jasen,” je povedala Petra Meterc z Inštituta 8. marec. Meni, da je Lutra dovolj velika organizacija, ki je status v javnem interesu ohranila, zato jo minister poskuša finančno izčrpati in ji preprečiti dostop do že pridobljenih evropskih sredstev.
Da se pri takih potezah zgolj kaže nemoč oblasti, pa meni Katarina Bervar Sternad s Pravno-informacijskega centra. “Že dve leti smo pod to vlado soočeni z ukinjanjem sredstev okoljskim in drugim nevladnim organizacijam. V praksi pa smo nevladniki že neštetokrat na sodiščih in referendumu dokazali, da imamo pogosto prav in da nas javnost podpira,” je dejala.
Na ignoranco trenutne vlade do nevladnih organizacij opozarja tudi direktor CNVOS Goran Forbici. “Lutrin primer je simbol vsega, kar je narobe z Janševo vlado in našo državo v zadnjih dveh letih. Samovolja in zlorabe položajev, ignoriranje veljavnih pravil in predpisov, konstantni napadi in maščevalnost do vseh, ki jim ne aplavdirajo. To lahko ustavimo skupaj.”
Več nevladnih organizacij, med katerimi so poleg že omenjenih tudi Eko krog, Greenpeace in Umanotera, je podpisalo izjavo podpore inštitutu Lutra, v kateri kritizirajo zavlačevanje pri podpisu pogodbe.
Na ministrstvu imajo resne zadržke
Na ministrstvu za okolje pravijo, da imajo do sklenitve pogodbe z inštitutom Lutra resne zadržke, a so pripravljeni preveriti, če bi bilo projekt mogoče uskladiti z njihovimi politikami. Podatki iz minulega leta namreč kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro, s tem pa da narašča tudi število “konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi,” so zapisali na okoljskem ministrstvu.
“Poudarjamo in še enkrat demantiramo navedbo Lutre, da ministrstvo za okolje in prostor ne financira Lutre. Nasprotno,” so zapisali v odzivu na obtožbe ter pojasnili, da je do podpisa pogodbe prišlo dne 15. 3. 2022. Toda pri tem ne gre za financiranje projekta LIFE: Bober (nefinanciranje katerega nevladniki očitajo ministrstvu), ampak za drug projekt, ‘Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24’.
Pri tem so na ministrstvu v sporočilu za javnost navedli tudi nekatere ugotovitve direkcije za vodo o teh konfliktih, navedli pa so tudi, da so od 2009 do marca 2022 na ministrstvu prejeli 298 zahtevkov za povračilo škode zaradi bobra, število odškodnin pa narašča prav v zadnjih letih. To ministrstvo zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je Zavod RS za varstvo narave leta 2019 pripravil strokovno podlago.
Na ministrstvu bodo sicer glede na spremenjene okoliščine vseeno preverili, ali bi bilo mogoče ob ustreznih prilagoditvah sofinanciranje izvesti s konkretizacijo sprejemljivih aktivnosti projekta in dogovorom o pridržkih ter tako projekt uskladiti s politikami ministrstva. Preverili bodo tudi morebitno uporabnost posameznih rezultatov projekta kot strokovnih podlag za strateške dokumente in aktivnosti ministrstva na tem področju.
