Med sedmimi prijavljenimi kandidati za generalnega državnega odvetnika se je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan po naših zanesljivih informacijah odločila za Ano Kerševan, ki je že zaposlena na državnem odvetništvu.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po opravljenih pogovorih s kandidati za generalnega državnega odvetnika kot najprimernejšo kandidatko za to mesto po naših zanesljivih informacijah ocenila višjo državno odvetnico Ano Kerševan. Ta trenutno dela na svetovalno analitičnem oddelku državnega odvetništva.
Ta oddelek na zahtevo državnega organa oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic ter interesov Republike Slovenije, pa tudi predhodna mnenja državnim organom v zadevah, v katerih je vrednost predmeta več kot sto tisoč evrov.
Svojo izbiro je po besedah naših virov Švarc Pipan že predložila komisiji za presojo ustreznosti kandidatov. Če bo komisija, ki bo zasedala predvidoma v ponedeljek, podala pozitivno mnenje, naj bi torej pravosodna ministrica Ano Kerševan predlagala v imenovanje vladi že prihodnji teden. Sedanjemu generalnemu državnemu odvetniku Juriju Grozniku namreč mandat poteče 27. septembra.
Kot smo poročali, se je na konec julija objavljen ponovljeni razpis za generalnega državnega odvetnika prijavilo sedem oseb. Pet kandidatov je že sedaj zaposlenih na državnem odvetništvu, med njimi torej tudi Ana Kerševan, od zunanjih kandidatov pa sta se prijavili svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj in odvetnica Barbara Piano.
Prvi razpis za generalnega državnega odvetnika je bil sicer objavljen lani jeseni. Prispele so štiri prijave, med njimi tudi prijava sedanjega generalnega državnega odvetnika Groznika. Takratni pravosodni minister Marjan Dikaučič je v njem prepoznal najboljšega kandidata, zeleno luč pa mu je prižgala tudi komisija za presojo ustreznosti kandidatov. Vendar pa ta točka na sejo prejšnje vlade ni prišla; menda naj bi ponovnemu imenovanju Groznika za generalnega državnega odvetnika nasprotoval takratni premier Janez Janša.
O Groznikovem imenovanju je nato odločala vlada Roberta Goloba in soglasno sklenila, da mu ne podeli še enega mandata na čelu državnega odvetništva, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan pa se je odločila za ponovitev razpisa. Kot razlog za Groznikovo neimenovanje je sedanja ministrska ekipa izpostavila njegovo vlogo pri vlaganju odškodninskih tožb proti protestnikom v času vlade Janeza Janše. Švarc Pipan je izpostavila, da se pri izbiri generalnega državnega odvetnika kot eno ključnih postavlja vrednotno vprašanje, ali je državni odvetnik res dolžan izpolniti navodilo za vložitev tožbe, ki je evidentno nedopustna in neupravičeno posega v ustavno in mednarodnopravno zagotovljene človekove pravice.
Bivši notranji minister Aleš Hojs je namreč od državnega odvetništva zahteval vložitev odškodninskih tožb zoper Jašo Jenulla, enega najbolj prepoznavnih petkovih protestnikov. Po Hojsovem mnenju naj bi bil Jenull tisti, ki je proteste organiziral, zato bi moral on nositi stroške policijskega varovanja. Za policijsko varovanje mirnega shoda pred dvema letoma, ko so protestniki in protestnice na zagrajenem Trgu republike brali ustavo, je Jenull tako prejel položnico za kar 34.000 evrov. Hojsova naslednica Tatjana Bobnar je takoj po nastopu sedanje vlade soglasje za tožbe umaknila, čemur je sledil tudi umik tožb državnega odvetništva.
Groznik zaradi neimenovanja upravnega spora ni sprožil. Kot je navedel, je pri svoji odločitvi upošteval tudi nujnost zagotovitve nemotene kontinuitete dela in vodenja državnega odvetništva. Ob tem pa je izpostavil, da odločitev vlade sproža vprašanja, kakšna mora biti aktivnost državnega odvetništva kot edinega odvetnika države in same države pri zastopanju njenih premoženjskih in drugih interesov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje