Menu Item
Posnetki dijakinje, ki se izživlja nad dvema oskrbovancema v domu starejših – starostnico vleče za nos in lase, ob starostniku na invalidskem vozičku pa posmehljivo pleše – so dodobra pretresli javnost. Kaj je srednješolko gnalo v "kruto in antisocialno vedenje"? Kaj, če sploh kaj, lahko stori šola? Ker je mladoletna, ali lahko za nasilna dejanja tudi kazensko odgovarja? In kako pomembna bo zdaj vloga ključnih akterjev, torej šole in staršev? Kajti, kot opozarjajo naši sogovorniki: "Moralizirati in biti ogorčen je relativno preprosto; mnogo težje je vzpostavljati in ohranjati podporne odnose z mladimi."
Srednješolka, ki se je med poletnim delom v enem od domov za starejše na Dolenjskem izživljala nad dvema oskrbovancema, vse skupaj pa posnela in objavila na TikToku, kot izredna dijakinja obiskuje enoto za izobraževanje odraslih na Šolskem centru Novo mesto.
“Ko bomo imeli na voljo vse podatke, bomo tudi ustrezno vzgojno postopali,” je za N1 v torek napovedal direktor šolskega centra Matej Forjan, ki je za nedopustno dogajanje izvedel iz medijev. A dejstvo je, da bi šola lahko ukrepala in dijakinjo iz šole izključila le, če bi se ta nad starostniki izživljala v času šolskih dejavnosti, denimo med prakso. Pa četudi ima šola interni pravilnik, ki tovrstna dejanja učencem prepoveduje.
Podobna situacija se je zgodila aprila letos v Celju, ko se je na strehi celjskega nakupovalnega centra pet mladoletnih osumljenk brutalno zneslo nad sedmošolko. Udarjale so jo, brcale in zmerjale, vrstniki pa so vse skupaj le opazovali, še več: nasilje posneli, posnetki so se znašli na družbenih omrežjih. Izživljanje nad učenko se je zgodilo izven šolskih dejavnosti, številni slovenski ravnatelji pa so že takrat opozarjali, da so šole v tovrstnih primerih nemočne, saj nimajo pravne podlage, da bi ukrepale.
Kaj torej sledi? In kakšne sankcije lahko čakajo srednješolko? Policijska preiskava poteka, več podatkov zaradi varstva osebnih podatkov in občutljivosti primera policija javnosti ne more posredovati.
Tudi če je dijakinja mladoletna, postopki vse do trenutka, ko se primer preseli na sodišče, tečejo enako kot pri polnoletnih osebah. “Če je oseba stara med 14 in 18 let, ko stori kaznivo dejanje, je kot mladoletnica kazensko odgovorna,” je pojasnil odvetnik in specialist za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar.
“Mladoletniki imajo v postopku določene pravice, bistvo sankcij pa ni kaznovanje, temveč bolj vzgoja oziroma prevzgoja.” Po besedah Kovačiča Mlinarja lahko sodišče izreče na primer nadzor organa socialnega varstva ali pa obiskovanje določenih delavnic za nenasilje. “Možna je sicer tudi kazen mladoletniškega zapora, ampak to sodišče izreče zelo zelo redko in za najhujša kazniva dejanja,” je dodal.
V izredni nadzor tudi socialna inšpekcija
V domu so že uvedli notranji nadzor. Stanovalci so se sestali na zboru, prav tako tudi zaposleni. Pregledali so etične kodekse, vodstvo doma pa bo svojcem poslalo vabilo na sestanek. Izredni inšpekcijski nadzor bo uvedla tudi socialna inšpekcija, ki bo, kot so potrdili za N1, preverjala izvajanje zakona o socialnem varstvu in predpisov. Če bo odkrila nepravilnosti, bo domu za starejše naložila primerne ukrepe. Prav tako bo preverila načrt preprečevanja tveganj v primeru nasilja oziroma v primeru drugih incidentov. Po drobnogled bo vzela protokole, poti obveščanja, dokumentiranje, oblike nevarnega vedenja, navodila za osebje in varnostno službo ter usposabljanje osebja na več ravneh.
“Vredno je poskusiti vse, kar lahko morda prepreči krepitev takšnega krutega in antisocialnega vedenja”
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je nedopustno nasilje obsodila in zagotovila, da gre resnično za posamezne primere, “to dokazujejo tudi strokovni nadzori, ki jih zbornica izvaja”.
Če bi bila najstnica redno zaposlena, bi jo po njenih besedah začasno izpisali iz registra in jih odvzeli licenco. A ker gre za mladoletnico, to ni mogoče, dijakinji bo treba – tako kot domu in oskrbovancem – pomagati, je dejala. “Tukaj smo na prelomnici. Kaj družba sporoča mladim ljudem, ki zaradi všečnosti in prepoznavnosti dobesedno vstopajo v neke vrste gladiatorstvo? Izobraževalni sistem ne more vsega narediti, velikokrat tudi družinsko okolje ne. Zunanji vplivi, ta ‘viralnost’ in pritiski na mlado populacijo so hudi. K temu moramo pristopiti vsi skupaj kot družba,” je bila jasna Ažman.
Tudi sicer številni sogovorniki poudarjajo, da sama kazen ali pa morebitna izključitev iz šole, ki, kot rečeno, ni mogoča, ne bo dovolj. Z vidika vzgoje se morajo pristojne institucije vključno s šolo z dijakinjo ukvarjati, jo spremljati in podučiti, katera dejanja so sprejemljiva in katera ne. Najslabše je, so dejali naši sogovorniki, da dekle obsojamo, nič pa ne naredimo, da bi svoje vedenje spremenilo.
“Moralizirati in biti ogorčen je relativno preprosto; mnogo težje je vzpostavljati in ohranjati podporne odnose z mladimi,” opozarja psihologinja dr. Katja Košir. “Seveda je treba dejanje odločno in ostro obsoditi in ga sankcionirati – a na način, ki dijakinjo vendarle povabi v dialog in ki sporoča, da je to, kar je naredila, zelo narobe, da pa nas zanima tudi njena perspektiva.”
Prav to je po njenih besedah edino, kar nam lahko da upanje, da bo dijakinja vrednote in vedenje, ki je najverjetneje odraz norm vrstniške skupine, ki ji dijakinja pripada ali pa ji želi pripadati, spremenila. “Takšno vabljenje v odnos ni stvar enega pogovora, temveč sistematičnega in premišljenega vzgojnega delovanja šole, kjer uspeh seveda ni zagotovljen. A vredno je poskusiti vse, kar lahko morda prepreči krepitev takšnega krutega in antisocialnega vedenja. Še posebej ker je dijakinja posnetek objavila, kar daje slutiti, da v takšnih vrednotah ni osamljena, ampak gre za vrstniško skupino, ki se s takšnimi antisocialnimi vrednotami identificira in se skozi takšna vedenja potrjuje. Družbena omrežja lahko identifikacijo s takimi skupinami še krepijo,” je jasna.
Ob tem opozarja, da je prav srednja šola (oziroma za nekatere morda še fakulteta, a iz številnih razlogov v mnogo manjši meri) zadnje takšno okolje, kjer lahko odrasli vsakodnevno vstopajo v odnos s celotnimi vrstniškimi skupinami, tako pa vsaj delno usmerjajo njihovo dinamiko.
“Vstopnica za to pa je, da dijaki učitelje dojemajo kot nekoga, ki mu je mar, ki si prizadeva razumeti njihovo perspektivo in ki zmore pomagati, ko je težko.”
“Ob takih dogodkih se vprašamo, ali je vredno, da smo učno okolje za mlade”
Ko je dom ugotovil, kaj je dijakinja počela z ranljivima starejšima, je po oceni Monike Ažman dobro odreagiral. Vodstvo se ni zaprlo vase, temveč je iskreno komuniciralo o dogodku, prav tako je sledilo protokolu. A Ažman je poudarila, da je prav ta primer znova osvetlil dejstvo, da je prostora za izboljšave še veliko. Ukrepi so lahko tako na osebnem nivoju, na nivoju doma, predvsem pa na sistemski ravni.
Po njenih besedah gre za strokovno težko delo, ki zahteva celega človeka, tako psihično kot tudi fizično, posledično pa kadra kronično primanjkuje. Po ocenah Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije samo na področju zdravstvene nege in rehabilitacije v zavodih primanjkuje približno 3.600 delavcev. “Ampak veste, mi kot družba se bomo morali začeti zavedati, da smo starajoča se družba in da so ti poklici več kot potrebni, vendar hkrati zelo podcenjeni,” še poudarila Ažman. Delo je tudi zaradi plače, ki je 20 evrov pod minimalno, popolnoma neatraktivno, posledično se na razpise nihče ne prijavlja. “Potem pa si pomagamo z vsakim, ki pride. Z dijaki, študenti.”
In to se je zgodilo tudi v domu na Dolenjskem. Dijakinja je v domu delala prek študentske napotnice, po besedah direktorice doma pa je nad njo bdela mentorica. “Ampak mi ne moremo biti osem ur z njimi,” je pojasnila za N1. In prav trenutek odsotnosti je dijakinja izkoristila, napadla oskrbovanca in vse skupaj posnela.
Direktorica je pojasnila, da vse, ki vstopajo v dom, seznanijo s procesi dela, prav vsi dijaki pa dobijo mentorja. Ti lahko pridejo tudi iz šole. Če gre za študentsko delo, je mentor zagotovljen v domu. Če gre za dijaško delo, pridejo mentorji od drugod. “Ponosni smo na to, da smo učna praksa, da lahko prihajajo mladi in se učijo. Znani smo kot dober dom. To znanje želimo predajati prihodnjim generacijam. Ob takšnih situacijah pa se vprašamo, ali je to vredno. Madež pade na vse mentorje, nastane slepa pega,” je še dodala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje