Mramor: Tudi leta 2008 so trdili, da ameriška bančna kriza ne bo vplivala na nas

N1/Aljaž Uršej

Težave ameriških bank in reševanje druge največje švicarske banke so pognale strah v kosti investitorjem. Nemir se ni polegel niti po hitrem ukrepanju pristojnih in zagotovilih, da se težave ne bodo širile po celotnem bančnem sektorju. Še vedno je živ tudi spomin na zadnjo finančno krizo, ki je šokirala slovensko in evropsko bančništvo. Da gre zgolj za navidezno varnost evropskega bančnega sektorja, je za N1 opozoril tudi nekdanji finančni minister in profesor Dušan Mramor in dejal, da ta občutek varnosti "ni na mestu".

V bančnem sektorju se je sprožil učinek domin. Na začetku marca je najprej propadla Silicon Valley Bank, tej je sledila Signature Bank iz New Yorka. Regulatorji na drugi strani luže so se v obeh primerih odzvali hitro in zaščitili vse depozite, obenem je regulator bankam zagotovil in olajšal dostop do sredstev iz izrednega sklada. Vendar je ameriška bančna kriza hitro pljusknila tudi po Evropi.

Še isti teden, ko so Američani slavili delno umiritev razmer, se je v težavah že znašla druga največja švicarska banka Credit Suisse. Ta je prva večja globalna banka, ki jo država rešuje po letu 2008, včeraj pa je postalo jasno, da jo bo za približno tri milijarde evrov prevzela njena glavna tekmica in največja švicarska banka UBS. Ta bo prevzela tudi 5 milijard evrov izgub.

Čeprav so pristojni tudi v tem primeru ukrepali hitro, prevzem investitorjev ni pomiril. Delnice UBS so v jutranjem trgovanju padle za 16 odstotkov, kar je največji enodnevni padec po letu 2008. V rdečih številkah se kopajo tudi delnice drugih bank po svetu, saj investitorji izražajo zaskrbljenost nad kondicijo in stabilnostjo svetovnega bančnega sistema.

Kaj bančna kriza v tujini pomeni za Slovence?

Kako upravičena pa je zaskrbljenost v Sloveniji, kjer je še vedno živ spomin na zadnji finančni zlom? Ta je vrh dosegel leta 2014, ko je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih skoraj 130.000 brezposelnih oseb.

“Poslovni modeli teh bank (banke, ki so pred kratkim potrebovale pomoč, op. a.) so povsem drugačni. Tudi nekatere velike investicijske banke imajo povsem drugačen poslovni model od srednjeevropskih bank,” je v oddaji N1 STUDIO trenutne razmere komentiral Blaž Brodnjak. Kot je spomnil, je NLB v preteklosti že imela težave, vendar so te izhajale iz “neposrečeno izvedene privatizacije na vzvod s krediti, in potem se je zgodila velika finančna kriza”, ko je Slovenija imela prezadolženo gospodarstvo.

Brodnjak je hkrati poudaril, da je NLB posojala denar domačim podjetjem, v nasprotju z bankami, ki so mednarodno špekulirale z nakupom obveznic, financirale podjetja v zagonski fazi in tako naprej. “Če danes pogledate bilance srednjeevropskih bank: mi si izposojamo denar prek vlog prebivalstva. To so naši sosedi, prijatelji, naše stranke iz okolja, in ta denar posojamo istim. Gospodinjstvom, malim, srednje velikim, velikim podjetjem, slovenskim in regijskim. To so ljudje, ki jih poznamo. Današnji skupni obseg dolga slovenskih podjetij je na polovici tistega iz leta 2008, prihranki so 50 odstotkov večji ali še več, denarni tokovi so močnejši, dobički so močnejši. Slovensko gospodarstvo je radikalno razdolženo in s tem ni nevarnosti, da bi slovenske gospodarske družbe prihajale v težave, in ker ni te nevarnosti, tudi za slovenske banke ni nevarnosti,” je prepričan šef NLB.

Da je evropski bančni sektor stabilen, ponavljajo tudi tuji bančniki in politiki. Tako je denimo guverner francoske centralne banke François Villeroy de Galhau danes dejal, da Credit Suisse in bančna nestabilnost v ZDA ne zadevata evropskih bank. Ukrepe v Švici je že včeraj pozdravila predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in dodala, da je bančni sistem v evroobmočju odporen, kapitalsko močan in likviden.

“Vedno znova ponavljamo iste napake”

Z navedbami Blaža Brodnjaka, da se bilance srednjeevropskih in ameriških bank razlikujejo, se je strinjal tudi dvakratni finančni minister in profesor Dušan Mramor, a je vseeno opozoril, da bodo učinki bančne krize večji, kot si predstavljamo. Prepričan je tudi, da bodo centralne banke intervenirale, saj so se tega naučile v finančni krizi leta 2008. “Takrat so intervenirale, ampak prepozno. Kar nekaj ključnih stvari je šlo v stečaj in sledil je efekt, ki se je odrazil tudi pri drugih bankah,” je povedal za N1.

Po Mramorjevih besedah se znova ponavljajo iste napake: “Tudi takrat smo rekli, da to, kar se je začelo v ZDA z Lehman Brothers, ne bo imelo velikega vpliva na slovenske ali avstrijske banke in tako naprej. Očitno pa je ‘spillover’ (učinek prelivanja, op. a.) izjemno velik.” Nekdanji finančni minister je ob tem spomnil še na raven globalizacije, ki je vedno večja, zaradi slednjega pa je večji tudi učinek prelivanja, saj so stvari bolj povezane. “Ta občutek varnosti ni na mestu, ker imamo tako globaliziran finančni sistem, da so ti učinki oziroma val veliko večji, kot se zdi na prvi vtis.”

Opozorila, da bo finančna kriza Slovenijo prizadela bolj, kot pričakuje večina, je Dušan Mramor za tednik Mladina izpostavil tudi pred zadnjo finančno krizo. “Večina je takrat dejala, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke sigurne, in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude. Podobno je rekla tudi Banka Slovenije,” je opisal pretekle dogodke.

Na razplet dogodkov čakamo zadolženi do vratu

Medtem ko se nezaupanje v svetovni bančni sektor povečuje, pa je vredno omeniti, da se povečuje tudi javni dolg Slovenije, kar ni dobra popotnica za vstop v leto negotovosti. Slovenski dolg po neuradnih izračunih za leto 2022 znaša približno 41 milijard evrov, kar je 5,3 odstotka več kot leta 2021, ko smo leto končali pri 38,8 milijarde. Drugo leto zapored sicer upada javni dolg, merjen v deležu BDP – vendar je to slaba tolažba, če upoštevamo, da je ta še leta 2020 znašal skoraj 80 odstotkov BDP.

Dolg države v odstotku nominalnega BDP se je konec lanskega leta tako gibal pri 70 odstotkih, spomnimo pa, da je Slovenija v zadnjo finančno krizo, ki je za več kot šest let šokirala evropsko in slovensko bančništvo, vstopila z javnim dolgom, ki je obsegal le 22 odstotkov BDP.

Tudi Dušan Mramor je spomnil na obdobje pred letom 2008, ko je bil prvič na položaju finančnega ministra: “Takrat je bila zadolženost države 26-odstotna, v času Bajuka se je znižala še na 22 odstotkov. Kam nas je to pognalo v nekaj letih znotraj finančne krize? Na 82 in 83 odstotkov. To je tisto, kolikor smo imeli prostora, da bi nevtralizirali negativne učinke. Šestdeset odstotnih točk pa še smo skoraj izgubili s trojko. Zašli smo v težave in podarjali svojo srebrnino tistim, ki so na tako situacijo čakali in največ profitirali.”

Mramor v trenutnih razmerah zato poziva k vodenju zelo pazljive fiskalne politike. “Izjemno pazljivo se moramo zadolževati v tujini, refinancirati in tako naprej. Da bi osnovno moč, ki jo ima gospodarstvo neke države, ojačali, kolikor lahko. Vseeno bom rekel: ne glede na vse te dogovore, ki zdaj tečejo (denimo večstomilijonsko povečanje izdatkov za plače, op. a.), ki bodo povzročili ogromno povečanje zadolženosti – trenutno ni čas za to,” je jasen.

Na vprašanje, ali povedano pomeni, da se lahko ponovi kriza iz leta 2008, je Mramor odgovoril, da tega ne more trditi, vendar tega scenarija ne gre odpisati. V prvi vrsti je poudaril, da je navidezna varnost zgolj to: navidezna. “Čisto lahko se to zgodi in paralela se poveže s tisto prejšnjo krizo. Ko pa to narediš, vidiš, da bodo stvari zelo resne,” je še dodal.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.