Likvidnostna luknja in neuspešen poskus vodstva, da bi zagotovilo svež denar. "Bank run" oz. množični dvigi denarja. Insolventnost. Tržne turbulence in skrbi o negativnih finančnih vplivih. Tako bi lahko povzeli dogajanje pred in po propadu ameriške Silicon Valley Bank (SVB), ki se je zgodil ta konec tedna. Ameriški bančni regulator FDIC do polnoči zbira ponudbe za lastniški delež v banki, če poskus prodaje ne uspe, pa bo po poročanju ameriškega Washington posta država jamčila za vse vloge komitentov.
Kalifornijski bančni regulator je v petek, dva dni po tem, ko so komitenti začeli množično dvigovati denar zaradi govoric o poslovnih težavah banke, sporočil, da zapira banko SVB zaradi nelikvidnosti in insolventnosti. Zvezna korporacija za zavarovanje depozitov (FDIC) je prevzela nadzor nad 175 milijardami dolarjev (okoli 160 milijardami evrov) depozitov.
Zakaj se je banka sploh znašla v težavah? Njeni komitenti so bili predvsem startupi, tehnološka podjetja in premožnejše fizične osebe. Ti so na banki zadnja leta, v času nizkih obrestnih mer, hranili velike vsote denarja. Banka pa ga je nalagala v obveznice daljših ročnosti, ki veljajo za varne naložbe.
A v zadnjem času se je izkazalo, da to ne drži povsem, saj so zaradi dvigov ključnih obrestnih mer vrednosti teh obveznic padle. Istočasno pa so zaradi vse višjih obrestnih mer za posojila tehnološka podjetja, torej komitenti SVB, začeli množičneje dvigovati svoj denar, kar je banki povzročilo likvidnostno luknjo. To je poskušala pokriti s prodajo obveznic.
A pri prodaji 21-milijardnega svežnja obveznic je ustvarila 1,8-milijardno izgubo, kar je bil signal komitentom, da ima banka likvidnostne težave. Delnica banke je strmoglavila, zgodil se je bank run. Po podatkih ameriških medijev so komitenti v nekaj dneh dvignili več 10 milijard dolarjev.
Le manjši del komitentov mirno spi
V ponedeljek, ko se poslovalnice znova odprejo, bodo komitenti, ki imajo na računu do 250 tisoč dolarjev (trenutno okoli 234 tisoč evrov), lahko prosto dostopali do svojega denarja, saj za vloge do te višine jamči država.
Tisti z višjim stanjem pa so v večji negotovosti. Regulator ni razkril, koliko je nezavarovanih vlog, ameriški novinarji pa poročajo, da poročilo za četrto četrtletje lanskega leta navaja, da je imela banka 161 milijard dolarjev (okoli 150 milijard evrov) vlog, od tega pa le 5,69 odstotka zavarovanih. Kaj bo z nezavarovanimi vlogami, ni jasno, to pa je seveda sprožilo skrbi med komitenti.
Prodaja ali državno jamstvo za vse vloge
Gre za največji propad katere od ameriških bank po letu 2008. Finančna ministrica ZDA Janet Yellen je danes povedala, da se želijo izogniti širjenju posledic propada SVB Financial na druge finančne ustanove. “Želimo preprečiti, da bi težave ene banke okužile druge, zdaj zdrave banke,” je dejala v pogovoru za televizijo CBS.
Po njenih besedah je ameriška vlada ta konec tedna skupaj s FDIC iskala rešitve glede SVB, v igri naj bi bil tudi prevzem s strani kakšne druge banke. Ameriški poslovni medij Bloomberg poroča, da je FDIC že razpisal dražbo za delež v banki, interesenti pa imajo samo do polnoči po ameriškem času možnost za oddajo ponudb za nakup. Regulator naj bi preverjal zanimanje za odkup dela ali celote lastniškega deleža v banki. Če ta možnost ne uspe, pa bo po poročanju ameriškega Washington posta država jamčila za vse vloge komitentov.
BBC je poročal, da je več bank dalo ponudbo za odkup britanske podružnice SVB, med interesenti naj bi bil Barclays.
Že v petek je Yellen ocenila, da bančni sistem ostaja odporen. Izključila pa je možnost, da bi banko v celoti reševala država. Delničarji so torej ostali praznih rok.
Prvi mož propadle banke je bil tudi prvi finančnik propadlega Lehman Brothers
Medtem ko se komitenti ukvarjajo z vprašanjem, ali bodo še kdaj videli svoj denar, hranjen v SVB, na dan prihajajo informacije o vodilnih, ki so banko pripeljali v nezavidljivo situacijo.
Mnogi ameriški mediji so tako danes med drugim poročali, da je bil Joseph Gentile, eden od vodilnih v SVB, nekoč prvi finančnik investicijske banke Lehman Brothers. Banko je zapustil leta 2007, leto preden je končala v stečaju. Zlom Lehman Brothers, takrat četrte največje investicijske banke v ZDA, velja za dogodek, ki je sprožil svetovno finančno krizo. To smo z zamikom močno občutili tudi pri nas.
Prelivanje v kriptosvet
Med komitenti SVB pa po objavi o insolventnosti banke seveda vlada negotovost. Med nasedlimi strankami je podjetje Circle, lastnik kriptovalute USDC. Podjetje je v petek sporočilo, da ni moglo dvigniti svojih rezerv iz banke SVB in da ima v propadli banki 3,3 milijarde ameriških dolarjev (tri milijarde evrov), čemur je sledil strm upad vrednosti kriptovalute.
Družba je USDC leta 2018 uvedla kot “stabilno” valuto, kar pomeni, da je bila indeksirana na ameriški dolar. Glede na obseg v obtoku (približno 40 milijard dolarjev) velja za drugo največjo “stabilno” valuto, za Tetherjem, STA povzema pisanje francoske tiskovne agencije AFP.
V noči s petka na soboto je, kot kaže spodnji graf, vrednost USDC padla na najnižjo raven doslej, to je 87 centov, nato pa se je ponovno dvignila na okoli 96 centov.
Skrbi tudi na Otoku in v Izraelu
Ker ima SVB hčerinsko družbo v Veliki Britaniji, je britanski premier Rishi Sunak danes sporočil, da bosta s finančnim ministrom Jeremyjem Huntom govorila z guvernerjem angleške centralne banke, da bi čim bolj omilili posledice za britanska podjetja.
“Jasno je, da bi to lahko pomembno vplivalo na ekosistem tehnoloških zagonskih podjetij v Združenem kraljestvu,” je ob tem opozoril predstavnik Koalicije za digitalno ekonomijo (Coadec) Dom Hallas.
Tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes dejal, da bo vlada preučila vpliv kolapsa SVB na izraelska podjetja. Izrael ima namreč močno visokotehnološko industrijo, lokalni mediji pa so poročali, da bi lahko bilo več sto podjetij izpostavljenih do SVB, ki ima v Tel Avivu hčerinsko družbo. Banka je po pisanju enega od medijev predstavljala “večji vir financiranja za izraelska podjetja”, njen propad pa “bo zaprl kapitalsko pipico” za to panogo.
Netanyahu je dejal, da bodo na vladi preučili, ali je podjetjem potrebno pomagati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje