Menu Item
LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci na današnjem srečanju (še) niso našli manjkajočih poslanskih glasov za konstruktivno nezaupnico vladi. Dogovorili pa so se, da se v ta projekt brez zagotovljenih 46 glasov ne bodo podali. Na sestanku je bilo po naših informacijah slišati precej kritik na račun soliranja SD.
Na uro in pol trajajočem sestanku so vodilni predstavniki LMŠ, SD, Levice, SAB in nepovezanih poslancev razpravljali, kako kapitalizirati udarec, ki so ga volilci na nedeljskem referendumu o zakonu o vodah zadali vladajočim. Uro razprave so namenili vprašanju, ali naj opozicija še enkrat poskusi s konstruktivno nezaupnico zrušiti vlado Janeza Janše.
Za to potrebujejo 46 glasov, trenutno jih imajo 43. Opozicijske stranke upanje znova polagajo v poslance upokojenske stranke Desus. “Zdaj je na Desusu, da se odloči, na kateri strani je,” je po srečanju povedala predsednica SD Tanja Fajon, ki je edina stopila pred novinarje. Kot je dejala, konkretnih pogovorov s poslanci Desusa ni imela, se bo pa v petek na spoznavnem pogovoru sestala s predsednikom te stranke Ljubom Jasničem. Po naših informacijah pa nekateri pogovori predstavnikov opozicije s poslanci Desusa potekajo.
Tanja Fajon je spomnila, da poslance ta teden čakajo še štiri pomembna glasovanja. “Ta teden bomo pozorno spremljali glasovanja. Zdaj ni dovolj, da so poslanci Desusa zadržani, pričakovano je, da so proti. V opoziciji smo glede vseh glasovanj usklajeni,” je poudarila.
Mandatarsko mesto ostaja stvar dogovora
Če bo opozicija zbrala 46 podpisov, pa bo, tako Fajon, konstruktivno nezaupnico vložila. A je Janšev državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič na Twitterju že opozoril, da bi utegnilo biti 46 podpisov premalo za zrušenje Janševe vlade. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo poslanec SD Gregor Židan dal podpis, glasovati pa ne bo več mogel, je opozoril Mahnič. S tem je spomnil na možnost, da bi se v državni zbor vrnil prvak SMC Zdravko Počivalšek, ki ga je po odhodu na čelo gospodarskega ministrstva Židan nadomestil v poslanskih klopeh. Te možnosti se zavedajo tudi v opoziciji, zato po novem že poudarjajo, da morajo imeti za vložitev konstruktivne nezaupnice vnaprej zagotovljenih 47 poslanskih glasov.
No, na Gregorja Židana se jaz ne bi preveč zanašal, ker se lahko zgodi, da bo dal podpis, glasovat pa ne bo več mogel. https://t.co/M7aoLaa8ap
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) July 14, 2021
Vprašanje, kdo se bo podal v tekmo za mandatarja, ostaja odprto. Po navedbah Tanje Fajon je to stvar dogovora, v igri pa so zgolj predsedniki opozicijskih strank.
Takoj po nedeljskem zaprtju volišč je predsednica SD sicer izpostavila, da bi morali v opoziciji resno razmisliti o novem poskusu konstruktivne nezaupnice. Ob tem je namignila, da bi se bila sama, če bi jim uspelo zbrati potrebno podporo za padec aktualne vlade, pripravljena podati v tekmo za mandatarsko mesto.
Zaradi tega “solističnega nastopa” je bila po naših informacijah Tanja Fajon na današnjem sestanku vodilnih predstavnikov opozicije deležna ostrih kritik. Opozorjena je bila na osrednji dogovor, ki so ga dosegli še v času Koalicije ustavnega loka, da se o nezaupnicah, interpelacijah in ustavnih obtožbah dogovorijo skupaj, naredijo strategijo in šele nato stopijo pred kamere. Več navzočih je po informacijah N1 poudarilo, da bi se morala opozicija iz prejšnje konstruktivne nezaupnice kaj naučiti. Ta je po njihovi oceni padla zato, ker so o njej javno govorili tri mesece in se je torej uspela vlada na vsako potezo opozicije pripraviti.
Tokrat je SD po dokaj enotni oceni v drugih opozicijskih strankah prekršila dogovorjeno pravilo: z namenom, da bi kapitalizirala rezultat referenduma, je nemudoma stopila pred medije in napovedala konstruktivno nezaupnico. Precej enotno kritiko nad tokratnim ravnanjem SD so po naših informacijah na današnjem sestanku izpostavili tako prvak LMŠ Marjan Šarec kot koordinator Levice Luka Mesec in vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga.
Kot smo poročali včeraj, je sicer Mesec v ponedeljek pisal članom strankinega izvršnega odbora in jih povprašal, ali bi Fajonovo podprli za mandatarko. Za N1 je dejal, da bi se po njegovem mnenju za takšno potezo lahko odločili, če bi bila konstruktivna nezaupnica zgolj orodje za zrušenje Janševe vlade in pot do predčasnih volitev. Če bi oblikovali vlado do rednih volitev, pa bi bila ta po njegovem prepričanju deležna Janševih ostrih diskreditacij in bi sedanje opozicijske stranke izgubile ves kapital, ki se jim nakazuje po nedeljskem referendumu. “Vladanje Janše do konca tega mandata bi bilo vendarle manjša katastrofa, kot da bi ta na prihodnjih volitvah dobil še en mandat,” je v ponedeljek poudaril Mesec.
Tudi v LMŠ so naklonjeni temu, da bi izvolili novega mandatarja, ne pa tudi nove vlade, s čimer bi se odprla pot za predčasne volitve. Če bi se nakazovalo oblikovanje nove vlade do rednih volitev, pa v LMŠ nedvomno ne bi z lahkoto privolili, da mandatarsko mesto prevzame Tanja Fajon. To je mogoče razbrati tudi iz njihovega vztrajnega poudarjanja, da je LMŠ najmočnejša opozicijska stranka.
Odgovora na vprašanje, ali bi opozicijske stranke po morebitni uspešni konstruktivni nezaupnici oblikovale vlado do rednih volitev ali to vidijo zgolj kot pot do predčasnih volitev, po besedah Tanje Fajon na današnjem sestanku prav tako niso našli. Po naših informacijah pa je bilo iz pogovora razbrati, da so vsem navzočim prioriteta predčasne volitve. A se zavedajo, da bi v primeru takšne odločitve poslance Desusa k projektu rušenja Janševe vlade še težje pritegnili, saj se ti skrajšanja mandata močno otepajo.
S trojico poslancev Desusa nezadovoljen tudi Polnar
Osrednji odločanji, pri katerih naj bi se v prihodnjih dneh pokazalo, v kolikšni meri poslanci Desusa še podpirajo aktualno vlado, bosta glasovanji o zakonu o nalezljivih boleznih in o kandidatu za novega ministra za digitalizacijo Marku Borisu Andrijaniču. Po referendumskem porazu, vetu državnega sveta na zakon o nalezljivih boleznih in po neizvolitvi Janeza Kranjca za ustavnega sodnika bi bil po ocenah v opoziciji za Janšo zlasti težka klofuta padec Andrijaniča.
To bi se lahko zgodilo, če bi se trojica poslancev Desusa Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič pri glasovanju vsaj vzdržali. Četrti poslanec iz te poslanske skupine Robert Polnar nam je namreč danes že potrdil, da bo sam glasoval proti Andrijaniču. Po njegovih besedah ima vlada pravico postaviti svojo organizacijsko strukturo, a ne šest oziroma sedem mesecev pred volitvami.
Bo pa Polnar podprl tako zakon o nalezljivih boleznih kot zakon o demografskem skladu. Ob tem nam je dejal, da z ostalimi poslanci Desusa glede omenjenih tem niso usklajeni. “Dvignil sem roke. Z njimi se ni mogoče nič dogovoriti. Tudi če se kaj dogovoriš, pa nato nič ne velja,” je z delovanjem ostalih poslancev Desusa nezadovoljen tudi Polnar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje