V zadnjih dneh je veliko pozornosti požel virus opičjih koz. V Sloveniji smo do zdaj potrdili dva primera okužbe. Čeprav stroka opozarja, da bolezen ni zelo nalezljiva, so lahko simptomi precej neprijetni. Zdravnik David Zupančič je v oddaji N1 STUDIO odgovarjal na pereča vprašanja o virusu opičjih koz.
David Zupančič je specializant infektologije, uporabnice in uporabniki Instagrama pa ga bolje poznajo kot človeka, ki stoji za profilom ministry.for.wtf. Na njem dnevno deli preverjene in verodostojne informacije o covidu-19, o cepljenju, pa tudi o drugih temah, ki jih kot infektolog dobro pozna. Število sledilcev mu je med epidemijo covida-19 skokovito naraslo, danes ga spremlja že več kot 28 tisoč ljudi.
Pred dnevi je Zupančič na Instagramovem profilu tako objavil serijo zgodb, v katerih je zdravnik na zelo poljuden način razložil vse, kar bi ljudi lahko zanimalo o opičjih kozah, ki so te dni zelo zanimale javnost. Gre za povzročitelja iz skupine poksvirusov, kamor sodi tudi virus črnih koz. Ta je bil zahvaljujoč znanosti pred 40 leti izkoreninjen.
”Bolj ogroženi so tisti, ki imajo več spolnih partnerjev”
V Sloveniji smo v zadnjih dneh potrdili dva primera okužbe z virusom opičjih koz, in sicer pri osebah, ki sta pripotovali iz Španije. Doslej so bolezen zaznali že v več kot 20 državah zunaj Afrike, kjer je endemična. Strokovnjakinja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Sylvie Briand je pred dnevi dejala, da jim vzroka sedanjega izbruha bolezni še ni uspelo razvozlati. Na vprašanje, od kod se je virus vzel, pa je gost v oddaji N1 STUDIO David Zupančič najprej odgovoril, da virus prihaja iz Afrike, a da se pravo vprašanje glasi, zakaj se je začel širiti.
“Zakaj smo včasih mislili, da gre predvsem za prenos z živali na človeka, sedaj pa nenadoma s človeka na človeka? Vedeti moramo, da je svet na neki stopnji globalizacije, kot še nikoli prej ni bil, vseh vzrokov za pojav virusa ne vemo. Po dveh letih epidemije covida-19, ki smo jo omejevali tudi z zaščitnimi maskami in drugimi ukrepi, pa vidimo skok v določenih povzročiteljih. Tudi pri povzročiteljih prehladnih obolenj, recimo respiratorni sincicijski virus, veliko je adenovirusov, rinovirusov … čaka nas najbrž velika sezona gripe,” je uvodoma pojasnil Zupančič. Opozoril je tudi, da ljudje nismo narejeni, da bi se varovali toliko, kot smo se v času epidemije covida-19. “V stiku moramo biti z agensi iz okolja,” je dejal.
Tako velikega izbruha zunaj Afrike doslej še ni bilo. Kaj se je torej zgodilo? Zupančič je dejal, da vzroka za tako velik izbruh ne pozna. “Ne vem, zakaj prej ni bilo izbruhov, sedaj pa. Vem, da je dobra novica to, da je glede kužnosti neprimerljiv s koronavirusom. Virus opičjih koz se dejansko širi z bolj tesnim stikom in mnogo počasneje. Pa tudi smrtnost je manjša v primerjavi s covidom-19,” je pojasnil. Zupančič je ob tem dodal, da se bolezen prenaša prek telesnih izločkov, s krvjo, prek kožnih sprememb, sprememb na sluznicah.
Virus opičjih koz se lahko prenese na hišne ljubljenčke
“Če nekdo kašlja vate, lahko zboliš za virusom. Je pa potreben dolgotrajnejši in tesnejši stik kot pri covidu-19,” je predstavil Zupančič. Kot posebnost oziroma novost zdajšnjega izbruha virusa v Evropi pa je, da se širi večinoma pri spolnih stikih. “Zato so po priporočilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bolj ogroženi tisti, ki imajo več spolnih partnerjev, in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, čeprav je tudi pri njih tveganje ocenjeno kot zmerno,” je dodal.
Zupančič je prav tako poudaril, da o virusu opičjih koz ne moremo govoriti kot o mutirani različici virusa, kot ga že poznamo. “Za zdaj velja, da je to virus, ki se pojavi na nekem drugem območju. O teh povzročiteljih govorimo, da so endemični, torej značilni za neko območje. In virus opičjih koz je bil endemičen za osrednjo in zahodno Afriko. Sedaj pa je žal prisoten tudi pri nas, vendar tudi ni nujno, da bo ostal. Tukaj je ključno vprašanje, ali se bo prenesel na živali,” je opozoril.
Kaj bo torej z domačimi živalmi, saj gre pri virusu opičjih koz za zoonozo? “Virus opičjih koz se lahko prenese na ljubljenčke, to vem. Na sestanku pri oblikovanju smernic, na katerem so sodelovali tudi mikrobiologi in infektologi, je bilo obljubljeno, da bo veterinarska fakulteta podala navodila oziroma smernice, kako ravnati ob okužbi ali sumu na okužbo,” je poudaril Zupančič.
”Ne smemo stigmatizirati, a moramo opozoriti”
Če se z virusom okužimo, je primerno, da se izoliramo tudi od hišnih ljubljenčkov. “Govorimo o tesnih stikih in je najbrž dovolj že to, da si pred hranjenjem živali temeljito umivamo in razkužujemo roke ter da jih ne stiskamo ali božamo. Vedeti moramo, da je lahko vsaka kožna lezija, ki nastane, kužna. Pri tem je pomembno tudi, da okuženi ob obisku zdravnika oziroma bolnice nosi masko in da si pokrije izpuščaje,” je dodal.
Glede na poročanje v zadnjih tednih je virus trenutno najbolj prisoten pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Po besedah najbolj znane slovenske virologinje Tatjane Avšič Županc gre za naključje. Torej ne gre za to, da bi bili moški bolj ogroženi od žensk. “Ne gre niti za to, da bi bili moški bolj ogroženi, niti za to, da bi bil to spolno prenosljiv virus. Za zdaj ta teza ni bila potrjena. Gre za naključje, ker so bili stiki tesni in številčni, da je bil izbruh. In ne moremo trditi, da ne bo čez mesec dni na tnalu neka druga populacija, med katero bo virus krožil,” je povedal Zupančič, ki je ob tem poudaril, da se ne sme stigmatizirati, je pa pravilno opozoriti na virus. “Tudi zato, da ljudje vedo, kdaj in na kaj morajo biti pozorni,” je dodal.
Kakšni so simptomi opičjih koz?
Zupančič se je v nadaljevanju dotaknil simptomov virusa opičjih koz. “Po navadi se začne s slabim počutjem, vročino. Pogost je glavobol in pogosto boleče zatečejo bezgavke. Nato po nekaj dneh nastane izpuščaj, ki se pojavi na mestu inokulacije in se lahko potem širi. Izpuščaji so po navadi vsi enaki. Ob pojavu izpuščaja, ki nastane nekaj dni po začetku simptomov, tudi vemo, da imamo okužbo. Kužni pa smo, dokler se izpuščaji ne posušijo, nastanejo kraste in se odluščijo,” je predstavil.
Zapleti ob okužbi z virusom opičjih koz so redki. “Pri zapletih moramo zdraviti predvsem bakterijske superinfekcije. Če bi se začeli izpuščaji gnojiti, torej da bi bilo eno območje rdeče in boleče, to pomeni, da je na ta predel prišla bakterija. Nevarna so tudi vnetja oči, če se ne zdravijo, saj lahko nastanejo brazgotine in oseba oslepi. Pomembno pa je predvsem, da se izoliramo od imunsko oslabljenih oseb in nosečnic,” je posvaril zdravnik Zupančič.
Zdravljenje ali cepivo?
Zupančič je na vprašanje dileme zdravljenja ali cepljenja odgovoril, da dileme tu ni, saj cepiva proti virusu opičjih koz v Sloveniji še nimamo. “Infektologi imamo vedno raje, če je cepivo na voljo in je varno za uporabo, da se cepi. Prvo cepivo proti črnim kozam, ki deluje tudi proti opičjim kozam, je bilo živo cepivo, ki je imelo veliko omejitev. Sedaj je rekombinantno cepivo boljše, a ga pri nas ni, saj črnih koz nismo imeli že več desetletij. Je pa stvar v tem, da imamo tudi protivirusna zdravila, ki so namenjena predvsem za težje potekajoče okužbe pri imunsko oslabelih. V Sloveniji je prisotno zdravilo cidofovir, vendar bo v domeni infektologov, koga kdaj zdraviti, ker se večina teh okužb preboli normalno in se preprečujejo bolj zapleti. Torej okužbe oči, bakterijske okužbe kože,” je dejal Zupančič.
Tisti, ki so cepljeni [proti črnim kozam], pa naj bi bili [tudi proti opičjim kozam] zaščiteni 85-odstotno. “Ampak teh ljudi ni veliko. Cepljenja proti črnim kozam ni več, saj je bila bolezen uradno izkoreninjena leta 1980. Ko bo cepivo na voljo, bo primerno predvsem za tvegane populacije, torej za ženske, ki bodo zanosile, in imunsko oslabeli. Tem bi absolutno svetoval zaščito,” je še poudaril Zupančič. Dodal je, da glede na trenutne razmere ni potrebe po tem, da bi se zagnale cepilne akcije, kot je bilo to pri epidemiji covida-19. “V tem primeru si predstavljam cepljenje bolj kot priporočilo,” je povedal in izrazil upanje, da glede na to, da cepivo proti črnim kozam poznamo že več let, pri ljudeh ne bo toliko prisoten strah, kot je bil ob cepivih proti covidu-19.
O epidemiji covida-19
V nadaljevanju se je David Zupančič dotaknil tudi epidemije covida-19. Kot je povedal, je bil odziv na pandemijo v svetovnem merilu slab, počasen pa naj bi bil po njegovih besedah tudi odziv Svetovne zdravstvene organizacije. “Lovili smo se, kot da pandemije ne bi pričakovali. Pa se žal pojavljajo. Zato moraš biti pripravljen in pozoren,” je povedal in dodal, da so bile razmere ob izbruhu koronavirusa res ekstremne. To, da se je virus tako hitro širil in prizadel pljuča, je bil po mnenju Zupančiča razlog za sprejemanje ukrepov z danes na jutri. “V zimskem času bo covid-19 skoraj zagotovo še vedno med nami, prepričan pa sem, da se bo vrnil tudi virus gripe, ki je na videz izginil. Takrat bo znova ključno cepljenje proti gripi,” je med drugim dodal.
“Koronavirusa je med nami še vedno ogromno,” je še dejal Zupančič, a poudaril, da so stvari boljše, kot so bile: “Populacija ni več tako imunsko naivna, smo ali cepljeni ali preboleli.” Prav tako se po njegovih besedah najbolj širijo sevi, ki so najbolj kužni, a ne tako nevarni. Za konec je komentiral tudi odpravo vseh zaščitnih ukrepov: “Smo v obljubljenem območju. Vesel sem, da bom lahko zunaj bolnišnice brez maske.”
Celotno oddajo si lahko pogledate v posnetku na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje