Menu ItemKandidatka vladajočega Gibanja Svoboda in podpredsednica stranke Marta Kos je, kot smo danes prvi poročali na N1, odstopila od kandidature za predsednico države. "Zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov," je navedla v pojasnilu. Več ni razkrila, a gre vsekakor za velik pretres na slovenski politični sceni. Morebitne razloge za to in posledice za predsedniško tekmo je v oddaji N1 STUDIO komentiral poznavalec javnega mnenja in slovenske politike Andraž Zorko, direktor Valicona.
Kandidatka Gibanja Svoboda Marta Kos odstopa od kandidature za predsednico republike. Kot je sporočila, se je za odstop od volilne tekme odločila iz osebnih razlogov. Danes se je torej zgodilo nekaj, kar se je sicer previdno omenjalo že prej, a so vsi okoli Kos in stranke Gibanje Svoboda to možnost odločno zavračali. Njen odstop se je namreč zgodil, tik preden bi se javno pomerila s protikandidati, čemur se je do zdaj uspešno izogibala.
V tokratni oddaji N1 STUDIO je bil gost Andraž Zorko, direktor Valicona in poznavalec javnega mnenja. “Današnja novica je še relativno sveža. Menim, da bomo v prihodnjih dneh izvedeli več iz ozadja njenega odstopa in da to ni odstop iz osebnih razlogov. Kadar se odstopi od kandidature ali kakšne funkcije iz osebnih razlogov, se običajno ne pojasnjuje na dolgo in široko, zakaj se je to zgodilo. Sedaj lahko le ugibamo, kaj vse je bilo, da se je odstop zgodil tik pred soočenji,” je današnjo odločitev Kos komentiral Zorko.
Odločitev prišla v zadnjem trenutku za ”biti ali ne biti”
Ocenil je, da odločitve za njen odstop od predsedniške tekme ne kaže pripisovati morebitnemu strahu pred soočenji. Zorko je namreč spomnil, da se je Kos odlično izkazala v predvolilnem soočenju pred parlamentarnimi volitvami, ko je nadomeščala predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Direktor Valicona Zorko je pri tem še ocenil, da je odločitev Kos prišla v zadnjem trenutku za ”biti ali ne biti”. “V trenutku, ko bi začela nastopati na soočenjih, potem časa za odstop ne bi bilo več,” je poudaril.
O konkretnih razlogih za odstop pa je Zorko dejal, da bi bila najnaivnejša razlaga, da je šlo za odstop iz nekega prepričanja oziroma sklepanja, da kandidatka nima možnosti na volitvah. “Omenja se tudi celo domnevno nezadovoljstvo z rezultati javnomnenjskih raziskav v delu članstva. Če to je res pripomoglo k tej odločitvi, bi strogo rekel, da je bila ta odločitev precej naivna. Da gre v tem primeru za nerazumevanje javnomnenjskih raziskav. Pogosto ponavljam, da javnomnenjskim raziskavam ne smeš kar tako verjeti,” je predstavil.
Kot je dodal, je treba javnomnenjske raziskave predvsem znati razumeti. “Javnomnenjske raziskave, ki so merile podporo do sedaj najavljenim kandidatkam in kandidatom, v tem hipu niso merile toliko dejanskega razpoloženja volilcev in kaj se utegne na volitvah zgoditi, kot so izmerile prepoznavnost posamičnih kandidatov,” je ocenil Zorko. O globljih razlogih za odstop Marte Kos od kandidature za predsednico države pa je Zorko povedal, da se pojavljajo različne teze, kaj se je dogajalo v ozadju. “Vemo, da za njeno največjo konkurentko v tej bitki Natašo Pirc Musar stojita dva nekdanja predsednika države z zelo jasnim pedigrejem in ozadjem ter zelo močnimi izjavami v času podpore njeni kandidaturi. Morda pa je prišlo do klasičnega kupčkanja ali nemara celo pritiskov iz določenih centrov moči,” je dejal.
”O Marti Kos ve javnost bolj malo”
Čeprav kandidatki Gibanja Svoboda resda trenda padanja podpore do zdaj ni uspelo obrniti, je bila po javnomnenjskih raziskavah tretja med vsemi. Podpora po anketah se je gibala od 11 do 16 odstotkov, pred njo pa sta bila samo še Anže Logar in Pirc Musar. Na vprašanje, ali Zorko verjame, da je ‘preprosto obupala’, je poznavalec javnega mnenja odgovoril: “Še enkrat bi izpostavil pomen razumevanja javnomnenjskih raziskav in interpretacij.” Marta Kos je sicer v zadnji anketi, ki jo je za televizijo POP TV opravila Mediana, prejela 11,4 odstotka glasov, Nataša Pirc Musar 28,7 odstotka in Anže Logar 25,4 odstotka. “Tudi v primeru konkretne izvajalke raziskav lahko samo spomnimo, kakšna odstopanja so bila med meritvami konkretne hiše in končnimi rezultati na državnozborskih volitvah. Pa tudi če ne to, lahko spet govorimo zgolj o intervalih zaupanja,” je med drugim povedal.
Zorko je pri tem spomnil, da bi bili lahko Pirc Musar in Kos kljub veliki – na videz nedosegljivi razliki (za okoli 10 odstotnih točk, op. a.) na koncu izenačeni. “Precej zlahka bi Nataša Pirc Musar pet odsotnih točk izgubila in na drugi strani Marta Kos pet pridobila ter bi bili v tistem hipu izenačeni. Boj bi postal popolnoma odprt in izenačen. Spomnil bi na to, da javnomnenjske raziskave v tej fazi bolj kot podporo merijo prepoznavnost,” je opozoril. Kot je dodal Zorko, je bila Pirc Musar v zadnjih dveh mesecih bistveno bolj prisotna in aktivna v medijih kot Kos, o kateri, tako Zorko, javnost ve bolj malo. Pri tem je izpostavil meritev, ki so jo v Valiconu izvedli na začetku julija, a ni bila javno objavljena in v kateri so ugotovili, da ima Kos med vsemi takrat znanimi (domnevnimi) kandidati izjemno velik delež odgovorov ‘ne poznam’. “Njena podpora bi lahko kvečjemu rasla, medtem ko bi bilo pri njeni glavni konkurentki nasprotno,” je ocenil Zorko. Prav zato meni, da je bila odločitev za umik iz predsedniške tekme, če je bila seveda ta sprejeta glede na interpretacije javnomnenjskih raziskav, absolutno preuranjena ter naivna.
Kaj to pomeni za protikandidate?
Protikandidati so bili v svojih odzivih danes sicer zadržani, najbrž pa kdo računa tudi na glasove, ki bi jih sicer prejela Marta Kos. To je denimo precej jasno povedal Vladimir Prebilič. “Do zdaj smo ocenjevali, da bomo jeseni doživeli ponovitev prvega kroga predsedniških volitev leta 2007, ko smo imeli zadnji primer, ko na volitvah ni kandidiral aktualni predsednik. Situacija je bila podobna. Imeli smo uglednega kandidata iz desnega pola Lojzeta Peterleta, ki je bil sposoben s svojo pojavnostjo in prepoznavnostjo posegati tudi ven iz strogo desnega pola političnih glasov in je na koncu dobil prvi krog predsedniških volitev, na drugi strani pa sta si bila zelo konkurenčna Danilo Türk, ki je pozneje na volitvah zmagal, in Mitja Gaspari. Tu je kazalo na zelo podoben razplet. Še pred kratkim sem ocenjeval, da bi bolj verjetno Nataši Pirc Musar podpora padala, Marti Kos pa rasla, ko bi se začela soočenja. V trenutku, ko bi se kandidatki približali po javnomnenjskih raziskavah, bi začeli delovati tudi drugi vzgibi pri volilcih. Ne toliko, kot smo jim bili priča na državnozborskih volitvah, ampak ko bi kazalo, da je dovolj par odstotnih točk, bi se aktivirali določeni podporniki, volilci Gibanja Svobode z aprilskih volitev in prišli pomagat kandidatki te stranke,” je med drugim še povedal direktor Valicona Zorko.
Komu pa njen umik najbolj koristi? “Ko odstopi kandidat, ki je na javnomnenjskih raziskavah zasedel tretje mesto in je imel realne možnosti za boj za vstop v drugi krog predsedniških volitev, se kar naenkrat vzpostavi iluzija nekega prostora za vse ostale kandidate, vendar pa mislim, da ta račun ni tako preprost. To ne pomeni, da je 15 odstotkov, ki bi jih lahko dobila Kos, avtomatično prenosljivih na kandidate iz levosredinskega pola, še manj pa desnosredinskega, glede na to, od kod prihaja Marta Kos. Ocenjujem, da bi to lahko povzročilo precejšnje razočaranje v določenem krogu podpornikov stranke Gibanje Svoboda. Tudi po tej plati se mi zdi, da je bila odločitev, če je bila sprejeta na ravni stranke, preuranjena,” je pojasnil Zorko.
Kot je namreč dodal, je stranka Gibanje Svoboda na državnozborskih volitvah posegla v bazen volilcev, kamor stranke do zdaj niso posegale. “Govorimo o volilcih, ki se volitev načeloma ne udeležujejo in so prišli na volitve iz nekega konkretnega upora proti ukrepom iz časa epidemije. [ … ] Veliko podpornikov te stranke je na volitve prišlo samo zaradi nasprotovanja prejšnji vladi,” je dejal in dodal, da ne vidi avtomatizmov pri tem, da se bo podpora Kos kar avtomatično prelila na druge kandidate. “Ne gre računati, da bi si lahko Pirc Musar zamislila, da bi kar avtomatično dobila vse te glasove, čeprav sta si ideološko najbližji. Se pa vsekakor odpira prostor,” je med drugim še opozoril Zorko.
Umik Marte Kos Golobova največja politična napaka?
Današnji odstop Kos pomeni, da so vse tri vladne stranke brez svojega predsedniškega kandidata, torej Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica. “Vsekakor je nenavadno. Predvsem je nenavadno, da stranka, ki ima najvišjo doseženo podporo v parlamentu, nima lastnega kandidata. Mislim, da bo to pustilo določene posledice na ugledu stranke Gibanje Svoboda. Pri ostalih dveh strankah (SD, Levica) manj, saj sta bili na parlamentarnih volitvah grdo poraženi in si še enega poraza po pol leta najbrž ne bi hoteli privoščiti,” je poudaril gost in hkrati dodal, da to mogoče niti ni slabo, saj bo Slovenija zagotovo dobila predsednika, ki ni član ali pripadnik ene od strank, ki so v vladi. “Z vidika ravnovesja moči v državi to vsekakor ni slabo,” je dejal.
Po nekaterih informacijah naj bi umik Marte Kos zahteval kar predsednik stranke Golob, ki hitro menja kadre, s katerimi ni zadovoljen. O tem, ali je to Golobova največja politična napaka doslej, je Zorko odgovoril: “Če sodimo po posledicah, ki jih bo imelo to dejanje, bi to lahko bila kar velika napaka. Zato ker je imela Marta Kos realne možnosti za preboj v drugi krog, in tisti kandidat iz levosredinskega pola, ki bo prišel v drugi krog, bo potem tudi predsednik. Zato tudi je takšna gneča levo od sredine v nasprotju z desnim polom. Po drugi strani pa bi Gibanje Svoboda s tem na neki način preverilo, kakšna je njegova dejanska podpora. Ta bi bila seveda nižja kot na državnozborskih volitvah, bi pa dobilo zelo realen vpogled v to, kje je danes,” je dejal Zorko.
O tem, da Golob hitro menja kadre, s katerimi ni zadovoljen, je gost pojasnil, da je to način vodenja Roberta Goloba. “Verjamem, da so volilci, ki so se odločali zanj ali pa večina njih, vedeli, v kaj se spuščajo. To je njegov način vladanja. Kam ga bo to pripeljalo, je zdaj absolutno preuranjeno soditi. Mislim pa, da je šlo za strateško napako,” je še med drugim razložil Zorko.
V oddaji sta se voditelj Miha Orešnik in gost Andraž Zorko, direktor Valicona, med drugim dotaknila še kandidature Anžeta Logarja, pa tudi tega, ali bo umik Kos vplival na končno odločitev morebitne kandidature Ljudmile Novak ter zakaj stranka SD na prihajajočih volitvah ne bo imela svojega kandidata. Več o tem si lahko ogledate v posnetku celotne oddaje na vrhu članka.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje