Danes dopoldne se je na tržaškem pokopališču pri Sveti Ani več sto ljudi poslovilo od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti umrl prejšnji ponedeljek. Pogrebne slovesnosti so se poleg osebnosti iz sveta kulture udeležili tudi številni politiki. V N1 STUDIO je gostoval Primož Sturman, ki na liceju Antona Martina Slomška v Trstu poučuje slovenski jezik in zgodovino. Na isti izobraževalni ustanovi je pred več kot 50 leti poučeval tudi Boris Pahor.
Dopoldan se je na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani množica poslovila od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti umrl prejšnji ponedeljek.
Pogrebne slovesnosti so se poleg osebnosti iz sveta kulture udeležili tudi politiki, med njimi visoki predstavniki slovenske vlade – ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter notranja ministrica Tatjana Bobnar, garda Slovenske vojske pa je v imenu premierja Roberta Goloba položila venec.
V N1 STUDIO je gostoval Primož Sturman, ki na liceju Antona Martina Slomška v Trstu poučuje slovenski jezik in zgodovino. Na isti izobraževalni ustanovi je Boris Pahor pred več kot 50 leti poučeval italijanski jezik. Takrat se je licej imenoval še učiteljišče. Ob Pahorjevi smrti je Sturman zapisal, da dijaki tega, da je poučeval na tej šoli, niso vedeli. “Boris Pahor je bil znan po marsičem drugem. To je bilo pred 50 leti, upokojil se je v času druge Kocbekove afere – ko je izšel intervju z Edvardom Kocbekom Pričevalec našega časa. Ker je naredil toliko stvari v vmesnem času, ostaja spomin na naši šoli precej bled,” je pojasnil Sturman.
Boris Pahor je bil eden od zadnjih pričevalcev 20. stoletja in grozot, ki so se dogajale takrat. Ogromno je videl in pretrpel, pa ga optimizem kljub temu nikoli ni zapustil, ni bil zagrenjen, kot se morda komu s takšno izkušnjo lahko zgodi. Primož Sturman ga je poznal, z njim je opravil nekaj intervjujev. Leta 2012 je v sodelovanju z Borisom Pahorjem in Dragom Jančarjem za založbo Slovenska matica tudi uredili zbirko zapisov disidenta Franca Jeze. “S Pahorjem sem imel stike poslovnega značaja,” je dodal. Sturman se je s svojim zapisom poklonil Pahorjevi Nekropoli. “Zdelo se mi je prav, da ovekovečim tako velikega človeka.”
Kljub vsem nagradam – prejel je tudi državni odlikovanji Slovenije in Italije -, ga je njegovo rojstno mesto Trst pozno prepoznalo kot pisatelja. Leta 2003 je Boris Pahor prejel zlatega Justa za častno meščanstvo, priznanje tržaške občine pa leta 2013. “Bilo je pod levosredinsko občinsko upravo. Priznanje, ki so mu ga želeli podeliti prej, je namreč zavrnil. Sicer je v svoji pokončnosti zavrnil tudi marsikaj drugega. Priznanje je namreč omenjalo njegovo trpljenje v nacističnih taboriščih in njegov angažma proti jugoslovanskemu komunizmu, ni pa omenjalo komunizma, saj takratni župan tega ni hotel, zato je Pahor nagrado zavrnil,” je strnil Sturman in dodal, da smo izgubili izjemnega človeka in pričevalca. “Zadnja leta je bil vsak njegov rojstni dan neke vrste narodni praznik slovenske literature v zamejstvu.” V nadaljevanju je še dejal, da je Pahorja trpljenje v otroštvu utrdilo, pokonci pa ga je držala tudi slava.
O Borisu Pahorju kot izjemnemu pisatelju je znanega marsikaj, manj pa je znano njegovo udejstvovanje v politiki. “Konec 60. let se je odločil za samostojno politično nastopanje v Trstu. Pahor je kot prepričan socialdemokrat ustanovil stranko Slovenska Levica, s katero je želel vstopiti v politično življenje slovenske manjšine. Mislim, da je bil to eden redkih projektov, ki se mu je izjalovil,” je dejal Sturman.
Pahor je bil v Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji dolgo časa prezrt. Na vprašanje, ali obstajajo kakšne razlike med tem, kako ga dojemamo v Sloveniji in kako v Trstu in Italiji, je gost v studiu odgovoril, da je bil Pahor persona non grata tako v Italiji kot Sloveniji. “V Italiji je pisal o fašizmu in kaj je fašizem počel s Slovenci na Primorskem. V Sloveniji pa je kritiziral tedanji režim,” kar marsikomu ni bilo pogodu.
Primož Sturman si želi, da bi Boris Pahor bil v učnem načrtu za četrte letnike gimnazij in srednjih šol kot obvezni avtor. “Da bi dijaki, ki v Sloveniji naredijo maturo, poznali Pahorja. Ker ni med obveznimi avtorji, ga ni v nekaterih berilih. Ker se vsako leto ob njegovih rojstnih dnevih hvali, da je ambasador slovenskega jezika, bi morali storiti še ta majhen korak še v tej smeri,” je jasen Sturman, ki je celo zbiral posebno peticijo za vključitev Pahorjevih del v šolski sistem, a ni bil uslišan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje