N1 STUDIO o nemških volitvah: “Nemci željni sprememb”

N1 video 26. Sep. 202112:00 > 16:09
Delite:
N1 STUDIO o Nemčiji
Foto: N1

Oči Evrope so uprte v prelomne zvezne parlamentarne volitve v Nemčiji, kjer iz politike po šestnajstih letih in štirih mandatih odhaja kanclerka Angela Merkel. O njenem nasledniku oziroma naslednici, izidih volitev in njihovem vplivu na mednarodno skupnost smo v oddaji N1 STUDIO govorili z nekdanjo dopisnico RTV in nekdanjo slovensko veleposlanico v Berlinu Marto Kos in Boštjanom Udovičem s Fakultete za družbene vede.

Na soočenju treh kanclerskih kandidatov pred enim tednom je bil po mnenju 42 odstotkov gledalcev najprepričljivejši Olaf Scholz (SPD). Za 27 odstotkov je bil najprepričljivejši Armin Laschet iz CDU/CSU, za 25 odstotkov pa Annalena Baerbock iz stranke Zelenih. Kljub temu pa se je priljubljenost stranke SPD začela krepiti relativno pozno.

“Menim, da je Scholz še najbolj moška različica kanclerke Angele Merkel. Pooseblja lastnosti in vrednote, ki jih imajo Nemci radi, med njimi skromnost, ne dajanje sebe v ospredje, pa tudi vedno dobra informiranost. Vse to Scholz ima,” je dejala nekdanja dopisnica RTV in nekdanja slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos.

“SPD je nabirala in še vedno nabira več glasov tudi zato, ker imajo Nemci dovolj velike koalicije in si ne želijo okoliščin, kot so jo doživeli na zadnjih volitvah, pa tudi že prej,” je pojasnila Kos in omenila čase, odkar je po njenem mnenju jasno, da dve veliki nemški stranki – Socialni demokrati in Krščanski demokrati – ne dosegajo rezultatov nad 40 odstotki, kar jim je v preteklosti vedno omogočalo, da je vsaj ena od njih oblikovala koalicijo z eno od manjših strank. “Ti časi so zdaj minili,” je dejala.

Kanclerji niso več nujno tudi predsedniki strank

Tudi poznavalec razmer Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede v Scholzu vidi naslednika Angele Merkel in tako zelo primernega kandidata za premierja. “Tukaj se kaže celotna politika Nemčije, kako čim bolj mirno preiti teh šestnajst let, ko smo imeli kanclerko Merkel,” je pojasnil. “Je jamstvo za nadaljevanje politike Angele Merkel,” je dejal.

“Če so ga oziroma ga bodo ljudje izbrali, ga bodo izbrali zaradi tega. Drugi kandidati so precej bolj neizkušeni, kar se je pokazalo zlasti pri kandidatki Zelenih, ali pa skušajo najti svoj prostor pod soncem,” je pojasnil. Po njegovem mnenju je pri kandidatu Laschetu iz vrst CDU/CSU nekoliko grenak priokus pustila sama bitka med CDU in CSU, ko so odločali, kdo bo dejansko njihov kanclerski kandidat.

“Na drugi strani pa ima Scholz primerjalno prednost tudi, ker ni predsednik stranke. S tem prihaja na sceno kot outsider,” meni Udovič, ki v tem vidi tudi novo poglavje v politiki. “Doslej je veljalo, da so bili tisti, ki naj bi bili kanclerji, tudi predsedniki strank. Zdaj se kaže, da to ni nujno,” je izpostavil.

Po drugi strani so bili Zeleni v zaletu, zdaj pa je bolj ali manj jasno, da višje od tretjega mesta ne bodo uvrščeni. Po Udovičevi oceni gre za določeno politiko novih obrazov. “Današnji Zeleni niso Zeleni Joschke Fischerja, ki smo jih poznali na začetku leta 2000 oziroma v vladi Gerharda Schroederja,” je opisal po njegovih besedah “prvi premik stranke v center”, s katerim so Zeleni odvzeli del volilcev stranki CDU in Socialnim demokratom. “Potem so bile pa majhne strateške napake ali celo nerodnosti, ki jih nemški volilci, kot kaže, ne odpuščajo,” je poudaril.

Možnosti za novo veliko koalicijo?

“Na soočenju treh kanclerskih kandidatov je bilo zanimivo, ker sta tako kandidatka Zelenih kot kandidat Socialnih demokratov rekla, da si želita, da gredo Krščanski demokrati v koalicijo. Nemčija pozna delovanje velikih koalicij, in tudi kultura je takšna, da to za državo ne pomeni kaj slabega. Res pa je, da je za obdobje kanclerke Merkel in njene velike koalicije veljalo, da so Socialni demokrati sicer spravili skozi parlament zelo veliko svojih točk, ki pa so se vedno obrestovale bolj CDU kot pa SPD. In to je socialni demokraciji seveda škodilo,” je povedala Marta Kos.

“Poleg tega je Merkel v svojih štirih štiriletnih mandatih vladala izjemno spretno in je svoje krščanske demokrate po eni strani ozelenila, po drugi strani pa tudi socialdemokratizirala in tako ustvarjala politiko, ki je bila všečna širšim množicam. To je bila ena njenih največjih spretnosti. To je pomenilo, da se tako stranka Zelenih kot stranka Socialnih demokratov težje pozicionirata na trgu, če se izrazim v komercialnem jeziku,” je dejala.

Tudi na zadnjih volitvah leta 2017 so Socialni demokrati po volitvah, na katerih so dosegli skoraj 13 odstotkov slabše izide od krščanskih demokratov, najprej napovedali, da bodo šli v opozicijo, šele po posredovanju nemškega predsednika in novih koalicijskih pogovorih pa privolili v sodelovanje v koaliciji.

“Zdaj vidijo izjemno veliko priložnost in zadnji izidi javnomnenjskih raziskav jim kažejo prednost, pa tudi visok odstotek za stranko Zelenih. Če bi se zgodilo, da bodo na volitvah tako Socialni demokrati kot Zeleni dobili vsak nekaj več odstotkov, kot zdaj kažejo raziskave, bi lahko tudi sami oblikovali vlado,” je izpostavila Kos. Po njenem mnenju je verjetnost za to sicer majhna, a vseeno obstoječa.

Željni sprememb, a odprto vse

Tudi Udovič meni, da je odprto popolnoma vse.

“Nekateri že razglašajo zmago Socialnih demokratov – to bi bila za Nemčijo zanimiva izkušnja, kajti že dolgo jih niso imeli na višku moči, da bi vodili vlado. Je pa vse mogoče,” je navedel Udovič. “Vse, kar je načeloma jasno – če ne bo velikih preskokov – je, da dvojne koalicije dveh največjih strank ne bo več. Potrebovali bodo vsaj še tretjo stranko, tukaj pa so tveganja velika,” je opozoril. “Tudi iz slovenske izkušnje vemo, da ni vedno mandatar tisti, ki dobi največ glasov na volitvah, in to se lahko zgodi tudi v Nemčiji.”

Je pa Udovič poudaril, da vsaj trenutno kaže, da si Nemci želijo nekaj sprememb, čemur gre pripisati tudi skok Socialnih demokratov. “Če se ponovno naredi samo velika koalicija z manjšo stranko, mislim, da to ne bi bila prava pot za Nemčijo,” je pojasnil. Meni, da se stranki SPD ni obrestovalo, da je “s stisnjenimi zobmi” privolila v sodelovanje v zadnji vladi. “Je pa to tisto, kar mogoče v drugih državah Evropske unije pogrešamo – odgovornost do države. SPD je tukaj požrla besedo in postavila stabilnost države pred vse ostalo,” meni Udovič.

Kos meni, da je bila še teden dni pred volitvami neodločena približno četrtina nemških volilcev. “Veliko vprašanje zame je tudi, koliko glasov bo uspelo pridobiti skrajno desni oziroma nacionalistični in desno populistični stranki AfD. Trenutne javnomnenjske raziskave ji kažejo 11 odstotkov, na zadnjih volitvah je dobila 12,6 odstotka. Zdi se mi, da bi lahko AfD zdrsnila nazaj,” je napovedala Kos.

“V Nemčiji je dolgo časa veljalo, da morata dve veliki stranki poskrbeti, da levo oziroma desno od njih ne bo nobene druge stranke. Socialni demokrati, da levo od njih ne bo nobenih – pa so se jim potem zgodili Levica (Die Linke), ki so se razmahnili zlasti v nekdanji Vzhodni Nemčiji – in pa Krščanski demokrati, ki naj bi skrbeli za to, da desno od njih ne bo nobene druge politične stranke. Pa se je naj tej strani zdaj pojavil AfD,” je pojasnila Kos. Po njenem mnenju to pomeni, da je več možnosti, da bo nemška vlada stabilna, če bosta omenjeni stranki prejeli manj glasov.

“Te stranke so nastale takrat, ko sta se glavni stranki in vse glavne stranke v državah EU začele pomikati na sredino. Takrat sta robova ostala prosta in sta nastali AfD na desnici in Die Linke na levici. Osebno menim, da Socialni demokrati, če bodo sestavljali vlado, Die Linke najverjetneje ne bodo vzeli v vlado. Nisem pa prepričan, ali ne obstaja možnost, da bi to bila neka tiha opozicijska stranka, ki bi podpirala določene vladne projekte,” meni Udovič.

Pojasnil je, da so javnomnenjske raziskave teden dni pred volitvami kazale, da lahko CDU dobi od 18 do 30 odstotkov, Socialni demokrati pa od 23 do 28 odstotkov. “Mislim pa, da velikih preskokov v padcu ali rasti glede na napovedi za Die Linke in AfD ne opažam,” je dodal.

Novogradnja evropske politike

Med kampanjo se je odprlo mnogo tematik, evropske politike pa med njimi skorajda ni bilo. Da evropska politika trenutno ni tema niti v Bruslju, se je pošalil Udovič, saj je koronavirus edina tema, ki jo imamo. Evropska politika po njegovem mnenju tudi še nekaj časa ne bo tema, vsaj dokler se ne pokaže, kaj se bo zgodilo na volitvah v Franciji marca oziroma aprila naslednje leto. “Evropska politika se bo morala začeti graditi na novo. Nov kancler ali nova kanclerka bo gradil nov odnos do EU, zato to trenutno ni tema,” je povedal.

Kos je navedla, da evropska politika ni bila tekma že v zadnjih nekaj kampanjah. “Če gledam pozitivno, je eden od razlogov ta, da ni nobene nemške stranke, razen AfD, ki bi dvomila o evropski usmerjenosti Nemčije. Če pogledam negativno, je EU trenutno v takšnem stanju, da se Nemčija ne more zanašati na to, da bo lahko iz močnega Bruslja jemala energijo še za vodenje nemške politike,” ne glede na to, da je na čelu Evropske komisije Nemka Ursula von der Leyen.

“Je pa res, da je evropska politika trenutno v določenih segmentih tako zavožena, da bi se tisti nemški politik, ki bi se je v volilnem boju lotil, nehote izpostavljal številnim pastem. Gre za covidno krizo, ki še ni končana, predvsem pa vprašanje migracij,” je navedla Kos.

Sogovorca sta v oddaji spregovorila tudi o šestnajstletni zapuščini Angele Merkel. “Ko bi se le gospa Merkel vrnila v evropsko politiko. Ni tako slabo za Nemčijo, da se poslavlja, kot je to slabo za EU,” je navedla Kos. Več preberite v prispevku Zapuščina Angele Merkel: delala je tudi napake, a se je znala opravičiti.

Oddaja je bila posneta v tednu pred volitvami.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:

Komentari

Vaš komentar