Na Bledu porušili legendarno vilo (FOTO&VIDEO)

Propadajočo vilo Arnolda Riklija na Bledu so v teh dneh porušili. Podjetnik Tim Mitja Žagar je vilo, ki je bila v 19. stoletju osrednja točka Riklijevega zdravilišča, kupil v želji, da bi obudil Riklijevo atmosfersko zdravljenje, njegovo doktrino in holistični pristop. Vilo želi čim bolj avtentično rekonstruirati in ji dati vsebino, povezano z začetnikom modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu.

Kot je pojasnil ob robu današnjega 4. Rikli Bled posveta, želi vzpostaviti Riklijevo zdravljenje v sodobni obliki. Poleg vile, ki bo najpomembnejša točka zdravilišča, delno pa bo služila tudi kot spominski muzej, bo zdravilišče povezano še z nekaterimi drugimi lokacijami na Bledu. Tudi v času Riklija je namreč delovalo več objektov.

Žagar je pojasnil, da se bo projekt ureditve zdravilišča izvajal v več fazah. Po rušitvi stare Riklijeve vile, so na njenem območju postavili manjši muzej na prostem, nadomestna gradnja pa bo stekla jeseni, saj se poleti na Bledu ne sme izvajati gradbenih del. Vila bo predvidoma zaživela v roku dveh let. Za vzpostavitev ostalih načrtovanih objektov pa bo potrebnega več časa.

Srednjeročni cilj je, kot je povedal Žagar, da bi Riklijevo zdravilišče vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Za to je treba imeti tudi žive nosilce dediščine, ki bodo izvajalci Riklijevega zdravljenja. Ob tem je pomembna povezava z Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled.

Kot je povedal direktor šole Peter Mihelčič, bodo v obstoječi študijski program velnesa vključili vrednote Arnolda Riklija. Tako bodo z novim šolskim letom začeli izobraževati terapevte, ki bodo znali izvajati Riklijeve terapije v sodobni preobleki, in svetovalce oziroma promotorje Riklijeve metode.

Oživljanje Bleda kot Riklijevega zdravilišča sovpada z okrepitvijo zavedanja, da je Riklijeva dediščina izjemna priložnost za nadaljnji turistični razvoj kraja. Kot je povedal direktor Turizma Bled Blaž Veber, so tudi novo dolgoročno strategijo razvoja blejskega turizma prilagodili Riklijevi filozofiji. Njegove vrednote zdravja, dobrega počutja, gibanja, svežega zraka, vode in narave, so namreč danes znova vse bolj aktualne.

Začetek projekta Living Rikli.Lab

Da bi povezali vse akterje, se je Višja strokovna šolo za gostinstvo, velnes in turizem Bled lotila projekta Living Rikli.Lab. Kot je povedala vodja projekta Darja Radić, z njim postavljajo temelje za sistematični razvoj in vključevanje Riklijeve dediščine v bodočo turistično ponudbo ne le Bleda ampak celotnih Julijskih Alp.

"Vsi trendi na področju turizma gredo v smer dobrega počutja. Ljudje si vse bolj prizadevajo za višjo kakovost življenja, želijo si dolgo in zdravo živeti. Odgovor turizma je razvijati produkte, ki lahko te želje uresničijo. Ko smo na Bledu razmišljali, kaj lahko ponudimo, smo prišli do spoznanja, da imamo pravi zaklad, saj je Rikli na Bledu že pred 150 leti razvijal prav takšne terapije in programe, ki so danes aktualni," je pojasnila Radić.

Projekt so začeli štirje partnerji, poleg šole še Turizem Bled, Društvo kmečkih žena in deklet v Bohinju in Jasna Chalet Resort v Kranjski Gori. "Cilj je monetizirati našo petzvezdično naravo in petzvezdične ljudi. Cilj je, da Slovenija postane prva zdravilna destinacija na svetu, za začetek pa želimo semena historiata, ki jih nosi Rikli, zasaditi v Julijskih Alpah," je izpostavil lastnik Jasna Chalet Resort Dominik S. Černjak.

Radić je povedala, bo LivingRikli.Lab deloval kot odprta platforma. Na današnjem posvetu so v projekt povabili vse deležnike destinacij, od turističnih ponudnikov in podjetnikov do zdravstvenega sektorja in ostalih, ki želijo graditi kakovostno zgodbo o Rikliju kot priložnosti za nov razvojni preboj regije.

V okviru projekta so že stekle prve aktivnosti. Ker je treba začeti z osveščanjem lokalnih prebivalcev, od začetka tega leta izvajajo delavnice, s katerimi domačinom prikazujejo, kako bolj zdravo živeti skozi gibalne vaje, vaje sproščanja in bolj zdravo prehrano. "Če domačini ne bodo živeli na tak način, potem ne moremo takšnega načina življenja prodajati v turističnem sektorju, saj ne bi bilo avtentično," je pojasnila Radić.

Prav tako želijo skozi projekt spodbuditi prebivalce k razvoju produktov in doživetij, povezanih z Riklijem. Zato so na šoli organizirali inkubator, v katerem zbirajo idejo in jih razvijajo.

Da obstaja že kar nekaj produktov, povezanih z Riklijevim imenom, so pokazali na tržnici. Predstavili so Riklijev ržen kruh, njegovo srajco in hlače, Riklijev čokoladni medaljon in rezino, pa Riklijevo pohodniško palico, cokle in Riklijev pohod.