Poslanci potrdili nedopustnost razpisa referenduma o interventnem zakonu

Državni zbor je danes odločil, da o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, ob glasovanju 11. maja pa so ga podprli tudi v SDS. Obljubljali so, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje.

Nasprotno sindikati opozarjajo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Prejšnji teden so tako ob podpori civilne družbe in s podpisi več kot 47.000 volivcev vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Žakelj: Zakon odpravlja škodljive ukrepe Golobove vlade

Predlagatelji zakona so danes na izredni seji DZ pomisleke nasprotnikov zakona zavrnili in menili, da razpis referenduma ni mogoč. V skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, je v imenu predlagateljev opozoril Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus). In interventni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, je dodal. "Če tega sklepa ne sprejmemo, kršimo ustavo," je pozval navzoče na seji.

Da referenduma o zakonih, ki urejajo vprašanja davkov in drugih obveznih dajatev, ni mogoče razpisati, so soglašali v poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resnica.

Interventni zakon prinaša številne nujne rešitve za razvoj naše države, predvsem na področju gospodarstva in davkov, je dejal Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) ter dodal, da odpravlja številne škodljive ukrepe Golobove vlade.

Podobno je Tadej Ostrc (Demokrati) opomnil, da zakon vsebuje tudi pomembne ukrepe za razvoj države, gospodarstva in konkurenčnosti Slovenije. "Govori o razbremenitvah, o večji motivaciji za delo, o privabljanju razvojnih kadrov in o tem, da država končno začne ustvarjati pogoje za razvoj, ne pa samo za nove obremenitve," je dejal.

Rado Gladek (SDS) pa se je med sejo vprašal, zakaj se sindikati tako odločno borijo proti zakonu, ki med drugim razbremenjuje delo, omogoča višje neto plače, spodbuja nadaljnje delo upokojencev, izboljšuje položaj normirancev in zmanjšuje obdavčitev najemnin mladih družin, samozaposlenih, kmetov ter drugih, ki s svojim delom prispevajo k razvoju Slovenije.

Katja Kokot (Resnica) pa je spomnila, da je dosedanja vlada julija 2022 sprejela zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, s katerim se je poseglo v kar 11 zakonov ter nanj zaradi davčnih določb ni bilo mogoče razpisati referenduma. "V poslanski skupini Resnica zato menimo, da morajo enaka pravila veljati za vse," je dejala.

Po drugi strani so v poslanskih skupinah SD, Levica Vesna in Svoboda menili, da bi referendumsko odločanje o zakonu moralo biti dopustno.

"Gre za grobo zlorabo ustave"

"Gre za grobo zlorabo ustave," je o predlogu sklepa glede nedopustnosti referenduma o zakonu dejala Meira Hot (SD). Potrdila je, da večina določb posega na davčno področje, a kot je dodala, prepoved referenduma o davkih obstaja zato, da z referendumom ne bi mogli državi preprečiti pobiranja nujnih dajatev. Vendar se z zakonom problem izjemno slabega stanja javnih financ le še poglablja, je opozorila.

Nataša Sukič (Levica Vesna) je poleg tega zavrnila navedbe predlagateljev o koristih interventnega zakona za vse. "Razbremenil bo en odstotek najbogatejših. Ne bo razbremenil večine zaposlenih, kot lažete," je dejala.

Tudi Tina Brecelj (Levica Vesna) je dejala, da se z zakonom ogroža stabilnost javnih financ. "Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana," je dejala pred glasovanjem.

Tereza Novak (Svoboda) pa je spomnila na izračune fiskalnega sveta, da se bo z uveljavitvijo interventnega zakona povečal proračunski primanjkljaj za eno milijardo evrov. "Zato težko govorimo o tem, da bi referendum ogrozil javne finance," je dejala in zanikala trditve bodoče koalicije, da bodo z uveljavitvijo zakona pridobili vsi. "Resnica je drugačna - dolgoročno bomo izgubili vsi," je opozorila.

Sindikati bodo vložili pobudo za ustavno presojo

V sindikalnih centralah so medtem že napovedali, da bodo vložili pobudo za ustavno presojo sklepa DZ o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu.

"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," so v današnji skupni izjavi navedli sindikati.

Pod izjavo so se podpisali Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

"Sprašujemo se, kaj bi lahko bilo bolj primerno in pomembno za neposredno odločanje ljudstva, kot je zakon, ki nakazuje nadaljnjo smer upravljanja države in ki, po lastnih besedah zagovornikov zakona, zadeva vsakogar," so zapisali.

Znova so opozorili tudi na nesprejemljivost novele zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Prepričani so, da gre za nesprejemljiv in nedopusten pritisk na sindikate kot pobudnike referenduma o interventnem zakonu.

"V nasprotju z navedbami in izjavami, ki smo jih v zadnjem obdobju zasledili v medijih, poudarjamo, da je članstvo v sindikatih v Sloveniji že ves čas samostojne Slovenije popolnoma prostovoljno," so poudarili.

To, da delodajalec zagotavlja tehnični obračun članarine, po njihovih besedah ne pomeni, da delodajalec zagotavlja finančna sredstva za članarino sindikata ali da je članstvo v sindikatu obvezno. Članarino člani plačujejo iz svojih plač, delodajalec pa zagotavlja zgolj tehnični obračun te članarine.

"Praviloma gre za popolnoma avtomatiziran postopek in za postavko pri obračunu plač, ki je vključena v programske rešitve, namenjene obračunu plač. Zato to ne pomeni nobene dodatne administrativne obremenitve niti ni bilo to v praksi še nikoli izpostavljeno kot problem," so zapisali.

Prepričani so, da predlog novele zakona o delovnih razmerjih pomeni najslabšo možno popotnico za socialni dialog z novo vlado. "Vodi v nov, nepotreben konflikt, ki si ga sindikati ne želimo, se ga pa ne bojimo," so dodali.