Voditelji pobude Brdo-Brioni poudarili pomen širitve za stabilnost regije

Slovenija 12. Sep 202208:08 > 16:222 komentarja
Delite:
Brdo vrh
Foto: Borut Živulović/BOBO

Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so danes na srečanju na Brdu pri Kranju poudarili pomen širitve za stabilnost Zahodnega Balkana. EU so pozvali, naj BiH do konca leta dodeli status kandidatke ter uvede brezvizni režim za celoten Balkan ter naj regiji stoji ob strani v ekonomski in energetski krizi.

Čeprav se je srečanje na Brdu končalo brez sklepne deklaracije, ga je predsednik Borut Pahor označil za uspešnega. “Vesel, celo srečen sem, da smo vrh zaključili uspešno,” je na novinarski konferenci po srečanju, ki se je začela s precejšnjo zamudo, dejal Pahor.

Pojasnil je, da ima za to dva razloga. “Pogovor je bil konstruktiven, olikan, osredotočili pa smo se na tisto, kar nas združuje, ne na tisto, kar nas razdvaja, čeprav je bilo tudi tega precej,” je dejal predsednik Pahor, ki je udeležence srečanja razen srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je v Slovenijo prispel danes, v nedeljo gostil na večerji.

Udeleženci so sprejeli šest sklepov, sprejetju sklepne izjave pa so se po Pahorjevih besedah odrekli že med pripravami na srečanje, ko se je pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči. Razlog naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, katere spremembo terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira.

Član predsedstva BiH Šefik Džaferović je v ločeni izjavi po srečanju dejal, da je volilna zakonodaja notranja zadeva BiH, proces Brdo-Brioni pa ni forum, ki bi se ukvarjal notranjimi zadevami držav.

Udeleženci vrha so v sklepih pozvali EU, naj do konca leta BiH dodeli status kandidatke za članstvo. Džaferović je to pozdravil in zatrdil, da je država enotna v želji po vstopu v EU.

Medtem je bil hrvaški predsednik Zoran Milanović na novinarski konferenci znova zelo kritičen do unije, ki je na junijskem vrhu status kandidatke dodelila Ukrajini, ne pa tudi BiH. Po njegovih besedah organizacija, ki tako vodi svojo zunanjo politiko, ni na pravi poti.

Pahor je medtem opozoril, da je dodelitev statusa kandidatke BiH, četudi le simbolična, geopolitično vprašanje par excellence.

Vrh Brdo
Foto : Borut Živulović/BOBO

Na vrhu je bil sprejet tudi poziv, naj EU do konca leta za vse države v regiji uvede brezvizni režim.

Edina država v regiji, katere državljani za vstop v EU še potrebujejo vizum, je Kosovo. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je izrazila pričakovanje, da se bo to res zgodilo in bo popravljena krivica, ki se godi kosovskemu narodu. Napovedala je, da bo Kosovo vložilo tudi prošnjo za dodelitev statusa kandidatke za EU.

Voditelji so danes EU pozvali še, naj Zahodnemu Balkanu stoji ob strani pri blaženju posledic ekonomske in energetske krize. Strinjali so se tudi, da je širitev EU ključna za stabilnost Zahodnega Balkana in je bolj kot kdajkoli geopolitično vprašanje. Potrdili so tudi skupno zavezanosti dialogu kot edinemu načinu za premagovanje razlik.

Številčna zasedba na Brdu

Pahor je srečanje gostil skupaj s hrvaškim predsednikom Milanovićem, za slovenskega predsednika pa je bilo zadnje v vlogi predsednika republike. Milanović se mu je ob tem zahvalil za velik angažma, ki ga je vložil v pobudo.

Na Brdo so poleg slovenskega in hrvaškega predsednika prišli še predsednik Albanije Bajram Begaj, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Srečanja v okviru pobude, ki jo je leta 2010 s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor sprožil Pahor, takrat še kot predsednik slovenske vlade, so od leta 2013 potekala vsako leto, največ pa jih je bilo v Sloveniji.

Namen procesa Brdo-Brioni je pospešiti vključevanje držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije. Med državami v regiji Kosovo in BiH še nimata statusa kandidatke za članstvo v EU, Srbija in Črna gora sta pri pogajanjih o vstopu v EU najdlje, medtem ko sta Severna Makedonija in Albanija pristopna pogajanja začeli letos poleti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar