Menu Item
"Deležni smo bili pritiskov, da posel dobi slovensko podjetje," je za N1 povedal župan občine Dojran in s prstom pokazal na direktorja Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj Dejana Prešička. Slovenija namreč v manjši občini v Severni Makedoniji sofinancira projekt čiščenja odpadnih voda. Vidni član SD pritiske zanika. V oči pa bode, da se je Prešiček na prvi pogovor z županom Dojrana o projektu podal v družbi Marka Škoberneta, direktorja podjetja Esotech, ki se je kasneje prijavilo na razpis za prav ta projekt.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) je ena od štirih ustanov, preko katerih naša država namenja denar za mednarodno razvojno pomoč, po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pa je CMSR “edini izvajalec, ki ima razvite kapacitete za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov”.
Kot je razvidno iz podatkov v aplikaciji Erar, je CMSR v zadnjem letu prejel štiri milijone evrov javnega denarja, glavna financerja pa sta MZEZ in ministrstvo za finance.
Med aktualne projekte, za katere bo naša država namenila največ denarja, sodi projekt čiščenja odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera v Severni Makedoniji. Po podatkih MZEZ je njegova vrednost skoraj 2,7 milijona evrov, Slovenija pa bo vanj vložila slabih 1,5 milijona evrov.
Med projekti, ki jih trenutno prek CMSR sofinancira Slovenija, so: vzpostavitev kompostne sheme v občini Kamenica na Kosovu, podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov, izgradnja deponije gradbenih odpadkov v občini Žabljak v Črni gori, vzpostavitev trajnostne oskrbe z vodo v Gradiški v Bosni in Hercegovini, ukrepi za trajnostno rabo gozdov v občini Adigen v Gruziji, postavitev hiše za rejniško družino v Ukrajini …
“Nova infrastruktura bo zmanjšala onesnaževanje jezera z odpadnimi vodami in omogočila revitalizacijo ekosistema ter vzpostavitev odporne infrastrukture za čiščenje odpadnih voda, ki ima manjšo porabo energije,” lahko o pomenu tega projekta preberemo na spletni strani CMSR.
Župan: Prešiček je poskušal vplivati na razpisne pogoje
Iz občine Dojran, ki šteje le okoli 3.000 prebivalcev, pa na center oziroma na njegovega direktorja Dejana Prešička letijo hudi očitki. “Deležni smo bili pritiskov, da posel dobi slovensko podjetje. Pojavljale so se zahteve, da se spremenijo razpisni postopki, specifikacija projekta, oprema, da se popolnoma spremeni projekt,” je za N1 dejal župan občine Dojran Ango Angov. In dodal, da so se tem pritiskom uprli in so “peljali stvari tako, kot je treba”.
Na razpisu je torej, kot je izpostavil župan, zmagalo makedonsko podjetje EHI d.o.o. Export-import Petrovec, ki je oddalo najcenejšo ponudbo, in ne precej dražji ponudnik, s katerim je skupaj nastopilo slovensko podjetje.
Na razpis, ki je bil objavljen konec lanskega leta, so se sicer prijavila tri podjetja. Med njimi je bil tudi Center of Water Technologies LLC Skopje, v okviru katerega je po naših informacijah konkuriralo slovensko podjetje Esotech.
“Ne drži, da bi pritiskal, naj se izbere Esotech ali katerokoli slovensko podjetje. Kot direktor CMSR nimam nobenih vzvodov, da bi vplival na odločitve občine Dojran v javnih razpisih,” je za N1 navedel Prešiček, sicer nekdanji minister za kulturo iz vrst SD.
Kako sta se v Severni Makedoniji “našla” Prešiček in Škoberne?
Pri tem pa bode v oči, da se je predsednik uprave tega podjetja Marko Škoberne julija lani pojavil skupaj s Prešičkom na sestanku z županom občine Dojran, kar je razvidno tudi iz fotografij na spletni strani občine. Po besedah Anga Angova je direktor CMSR Škoberneta predstavil kot svojega svetovalca pri projektu.
Prešiček je za N1 potrdil, da se je sestanka pri predstavnikih občine Dojran julija lani udeležil v družbi Škoberneta, zanikal pa je, da bi bil ta njegov svetovalec. In zakaj se je torej k županu občine na jugovzhodu Severne Makedonije odpravil v družbi podjetnika Škoberneta, ki se je nato prijavil na razpis?
“Preden sem kmalu po mojem junijskem prevzemu vodenja CMSR šel v Dojran, sem izvedel, da se tam mudi tudi predsednik uprave podjetja Esotech Marko Škoberne. Dogovorila sva se, da greva skupaj pogledat projekt, ampak ne tako, da bi bil Škoberne moj svetovalec. To ni in nikoli ni bil,” je dejal Prešiček.
Kakršnokoli svetovanje Prešičku ali CMSR je zanikal tudi Škoberne. Kot je zapisal v odgovoru na naša vprašanja, je občino Dojran obiskal “v okviru trženjskih aktivnosti”, s Prešičkom pa sta na sestanku s predstavniki občine “nastopila vsak v svoji kapaciteti”.
Ob tem je potrdil, da je Esotech v skupnem nastopu konkuriral na javnem razpisu občine Dojran, “vendar žal neuspešno”.
Prešiček pa je izpostavil, da ob julijskem obisku te makedonske občine še ni bilo jasno, ali bo CMSR sploh izvajal projekt v Dojranu, saj ga vlada tedaj še ni potrdila. Zato je šlo po njegovih navedbah na sestanku z županom zgolj za predstavitev projekta in se niso pogovarjali o razpisnih pogojih niti o tehničnih rešitvah, torej se je tudi Škoberne le okvirno seznanil s projektom.
“Nekaj drugega bi bilo, če bi bil to sestanek, na katerem bi se pogovarjali o konkretnih zadevah, in bi vedeli, da bo projekt financiran,” je ocenil Prešiček. Dodal je, da dogodkov oziroma odločitev Esotecha pred sestankom in po njem ne pozna in da se s Škobernetom o njegovem sodelovanju na razpisu ni dogovoril.
“Slovenska podjetja morajo imeti možnost, da se prijavijo”
Ango Angov pa je za N1 izpostavil, da je bil razpis zaradi pritiskov in zahtev direktorja CMSR, da se spremenijo razpisni pogoji, objavljen dva oziroma tri mesece kasneje, kot bi bil sicer. Izpostavil je tudi, da je komunikacija s centrom še vedno otežena, in celo navedel, da si takšnega sodelovanja v prihodnje ne želijo več.
Prešiček sklepa, da je bil župan občine Dojran nezadovoljen zaradi njegovega vztrajanja pri pojasnilih o kadrovskih zahtevah v razpisu. Direktorja CMSR je namreč zmotil razpisni pogoj, ki je zahteval šest gradbenih inženirjev z licenco makedonske inženirske zbornice, čeprav je bil projekt v idejni zasnovi v glavnem montažen in se skoraj ne gradi. Zato je, tako Prešiček, občino prosil za pojasnilo, kje v makedonski zakonodaji o javnih naročilih je določena takšna kadrovska zahteva, ko ga je dobil, pa je bil objavljen natanko tak razpis, kot ga je hotela občina Dojran, zatrjuje.
“Nismo pa dopustili, da bi rekli, da so se pač tako odločili, ne da bi bilo to opredeljeno v zakonu. CMSR kot dober skrbnik poskuša zagotoviti, da se na razpise odzove čim več prijaviteljev, saj le to omogoča dobro izbiro,” je navedel Prešiček. In dodal, da ni pri nobenem razpisu zahteval sprememb, da bi posel dobil neki posameznik, je pa njegova skrb kot direktorja centra, da se lahko na razpise prijavijo tudi slovenska podjetja. Ta pa makedonske licence za gradbeništvo nimajo. “Gre za slovenski davkoplačevalski denar in mislim, da je naša naloga, da so razpisi narejeni tako, da se imajo slovenska podjetja možnost prijaviti,” je poudaril Prešiček.
Komu vse je župan potarnal o ravnanju direktorja CMSR
A Ango Angov, ki sodi v vrste makedonskih Socialnih demokratov (SDSM), vztraja, da je direktor CMSR Prešiček izvajal pritiske. O tem je spregovoril tudi na sestanku s predstavniki Odbora za razvojno pomoč (DAC) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je potekal na slovenskem veleposlaništvu v Skopju. Omenjeni odbor OECD je namreč letos opravljal drugi medsebojni strokovni pregled mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije.
Zunanje ministrstvo smo vprašali, ali so bili seznanjeni z domnevnimi pritiski Prešička na dojranskega župana Angova in ali so kakorkoli ukrepali. Kot odgovarjajo, niso prejeli nobene uradne ali pisne pritožbe. “Se je pa župan Dojrana pred kakim letom neformalno obrnil na slovenskega veleposlanika v Skopju in v pogovoru z njim ocenil, da naj bi direktor CMSR ob takratnem obisku v Severni Makedoniji poskušal vplivati na razpisne pogoje za razvojni projekt na Dojranskem jezeru,” dodajajo.
MZEZ, ki ga vodi nekdanja predsednica SD Tanja Fajon, zatrjuje, da je pri CMSR preverilo, ali županove navedbe držijo. Dobilo je Prešičkova zagotovila, da ni bilo nobenega poskusa vplivanja, še manj kakršnih koli pritiskov. Kljub temu pa so na ministrstvu v odgovoru na naša vprašanja zapisali, da od svojih partnerjev, ki pripravljajo projekte, in izvajalcev v državah partnericah pričakujejo “popolno preglednost in nepristranskost ter delovanje v korist projektom ter njihovemu pozitivnemu učinku na lokalno prebivalstvo”.
Naše vprašanje, kako ocenjujejo skupni obisk direktorja CMSR in predsednika uprave podjetja Esotech, ki se je na razpis kasneje prijavilo, pri predstavnikih občine Dojran, pa so na MZEZ “spregledali”.
Zaprosili smo jih tudi, da nam posredujejo poročilo in osnutek poročila pregleda, ki ga je o slovenski razvojni pomoči izvedel OECD DAC. Odgovorili so nam, da bo poročilo objavljeno konec oktobra ob obisku predsedujočega omenjenemu odboru Carstena Staura v Sloveniji. Ob tem so zagotovili, da morebitnih pritiskov direktorja CMSR oziroma odmika od praks, ki ne bi bile skladne z uveljavljenimi pravnimi postopki, poročilo ne omenja.
A po informacijah N1 je v tem poročilu vendarle mogoče prebrati, da morajo vsi slovenski akterji poskrbeti, da bo pri razvojni pomoči zagotovljena integriteta in ohranjanje zaupanja partnerjev. Kot so zapisali, morajo razpisni postopki omogočiti, da so lokalna podjetja enakovredna slovenskim.
Je Esotech med donatorji Inštituta 1. maj, mislišča SD?
Zanimalo nas je tudi, ali sta se Prešiček in Škoberne “srečala” še pri kakšnem drugem projektu. Je bilo morda podjetje Esotech med donatorji Inštituta 1. maj, mislišča Socialnih demokratov?
Spomnimo, da sta bila ustanovitelja tega inštituta takratna predsednica in glavni tajnik SD Tanja Fajon in Klemen Žibert, direktor je bil do pred kratkim nekdanji poslanec Jan Škoberne, sicer sin Marka Škoberneta, Prešiček, ki se je na aprilskem kongresu SD potegoval za glavnega tajnika stranke, pa je bil predsednik sveta inštituta. Kot je znano, pa tega, kdo so bili njihovi donatorji, Inštitut 1. maj nikakor ni želel razkriti.
Marko Škoberne je na naša vprašanja odgovoril, da s Prešičkom ni sodeloval “pri nobenem drugem projektu”. Da s Škobernetom ni sodeloval “pri nobenem drugem projektu”, je zatrdil tudi Prešiček. Ob tem je poudaril, da ne ve, kdo so bili donatorji Inštituta 1. maj, “Svet inštituta je nadzoroval poslovanje, torej plače, pogodbe za plače …, nikoli pa nisem videl seznama donatorjev,” je dejal Prešiček.
Da je bil lahko imenovan za direktorja CMSR, so spremenili pogoje
Kot smo poročali, pa je bilo vprašljivo že postavljanje Prešička na čelo CMSR. Ta se je za direktorja prijavil že septembra 2022, a so tedaj ugotovili, da nihče od deveterice kandidatov “ni bil zares izvrsten” oziroma je pri vsakem “nekaj manjkalo”. Pri Prešičku se je pojavil tudi pomislek, ali izpolnjuje tedaj zahtevane pogoje.
Nato je svet CMSR marca lani spremenil statut centra, v njem pa pogoje za imenovanje direktorja. Na ponovni razpis po spremenjenih pogojih se je prijavilo sedem kandidatov, Prešiček pa je dobil soglasno podporo članov sveta CMSR.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj oziroma nakazila MZEZ temu centru, ki so se po Prešičkovem prihodu na čelo CMSR močno povišala, so maja letos na predlog SDS pod drobnogled vzeli člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in komisije za nazor javnih financ.
Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije že pred sejo sprožila predhodni preizkus delovanja centra, ki še vedno poteka, so člani omenjenih delovnih teles soglasno sklenili, da naj delovanje in poslovanje CMSR med letoma 2018 in 2024 pregleda računsko sodišče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje