Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) nasprotuje obdavčitvi plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kot je zapisano v predlogu novele zakona o dohodnini, ki je v obravnavi v državnem zboru. Ta plačila zdaj niso obdavčena, po novem bi bila 50-odstotno. Še slabše bi sicer bilo, če novela ne bi bila sprejeta do konca tega leta.
V obdavčitev z dohodnino so se doslej kmetom vštevala le izravnalna plačila iz prvega stebra skupne kmetijske politike brez sredstev za zeleno komponento. Predlog novele zakona o dohodnini, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, pa določa, da se do višine 50 odstotkov v osnovo za dohodnino vštevajo tudi plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
S tem se na KGZS ne strinjajo. “Kajti nič se ni spremenilo, da bi bilo to upravičeno,” je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. Ob tem je zavrnil pojasnila finančnega ministrstva, da je predlagana obdavčitev posledica znižanja katastrskega dohodka. “Prav nič se ni znižal, ponekod se je celo povečal,” je dejal.
Hribovski kmet Janez Beja upa, da do dodatne obdavčitve ne bo prišlo. Spomnil je na rast obdavčitve katastrskega dohodka v gozdovih, ki jih je presenetila v začetku leta, pa na hudo sušo poleti. Zdaj pa se jim obeta “še obdavčitev tistih nekaj evrov”, ki jih dobijo za plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje.
Tako Beja kot Žveglič sta poudarila, da plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje niso dohodkovna plačila, pač pa pomenijo zgolj delno pokrivanje stroškov, da se tudi zaradi skupnega družbenega interesa ohrani kmetovanje na teh območjih. Gre predvsem za gorske kmetije, ki ne prinašajo toliko dohodka, zato številni kmetje hodijo še v službo, da lahko ohranjajo kmetijo, je dejal Beja. Sam je sicer optimist. “Tudi ministrica je na naši strani in nasprotuje tej obdavčitvi,” je dejal.
Pripravili dopolnilo, s katerim bi ta plačila iz obdavčitve izvzeli
Žveglič je povedal, da so za obravnavo predloga novele zakona o dohodnini v državnem zboru že pripravili dopolnilo, s katerim bi ta plačila iz obdavčitve z dohodnino izvzeli. “Kajti ta sredstva pomenijo le del tistega, kar kmetom pripada zaradi težjih pridelovalnih pogojev,” je dejal in menil, da bi zaradi težavnejšega kmetovanja na teh območjih z več ročnega dela, višjimi stroški in manjšim pridelkom potrebovali celo davčno razbremenitev.
Sprejem novele zakona najpozneje do konca leta je sicer po opozorilih KGZS nujen. Zdajšnje oprostitve pri plačilih skupne kmetijske politike so namreč v zakonu zapisane na podlagi evropske uredbe, ki bo do konca tega leta prenehala veljati. V primeru, da sprememb zakona ne bo, se torej od leta 2023 dalje vštevanje v dohodnino obeta prav vsem plačilom skupne kmetijske politike.
Na KGZS so kritični tudi do določb predloga novele zakona o dohodnini, ki se nanašajo na sistem normiranih odhodkov pri dohodkih iz dejavnosti. Z njihovo uveljavitvijo bi se davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti poslabšal, je opozoril Žveglič. Kot je pojasnil, predlog znižuje višino priznanih normiranim odhodkov z 80 odstotkov na 40 odstotkov. “To ne gre skozi,” je dejal in opozoril, da pridelave mleka ni mogoče primerjati denimo s finančnim inženiringom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!