Za Windowse v javnem sektorju plačujemo ogromne zneske. Ali bi šlo tudi drugače?

Evropska unija se želi otresti ameriške digitalne nadvlade. Več evropskih vlad tako uvaja lastne aplikacije za interno komunikacijo, ki nadomeščajo ameriške, kot sta Whatsapp in Signal, zamenjati pa želijo tudi druge programe.

Francoska vlada je za videokonference namesto Microsoftove aplikacije Teams uvedla francosko aplikacijo Visio, zdaj pa namerava ukiniti tudi uporabo Microsoftovih Windowsov in jih nadomestiti z odprtokodnim operacijskim sistemom Linux. "Tako želimo ponovno pridobiti nadzor nad francosko digitalno usodo," je dejal francoski minister za javno upravo in finance David Amiel. Začeli bodo z zamenjavo sistemov na 2,5 milijona računalnikih vladnih uslužbencev in javne uprave.

Preverili smo, koliko denarja za licence namenja javni sektor pri nas ter ali namerava Slovenija slediti Franciji in drugim evropskim državam pri nadomeščanju ameriških aplikacij.

Tehnološka odvisnost

Evropa se vse bolj zaveda nevarnosti prevelike odvisnosti od ameriške tehnologije, še toliko bolj, odkar je predsednik ZDA Donald Trump. Januarja je Evropski parlament pozval Evropsko komisijo, naj opredeli področja, na katerih lahko EU zmanjša svojo odvisnost od tujih ponudnikov.

Vprašanja o (ne)varnosti in (ne)odvisnosti evropskih sistemov se postavljajo tako na vojaško-varnostnem področju kot pri sistemih plačil, pa tudi z vidika zasebnosti državljanov. Skrbi so se še okrepile po ameriški uvedbi sankcij proti sodnikom in tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča, tudi Slovenki Beti Hohler, ter posameznikom, ki ZDA niso pogodu.

S sankcijami so jim med drugim zablokirali plačilne kartice in onemogočili dostop do elektronske pošte.

Milijoni evrov za Windowse v javnem sektorju

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP), ki skrbi za računalniško podporo dela organov državne uprave, so navedli, da je letni strošek za približno 16.500 licenc okvirno 5,7 milijona evrov.

"Gre za kombinacijo licenc Microsoft 365, ki ne vključujejo zgolj operacijskega sistema (Windows), temveč tudi pisarniško zbirko (MS Office) ter dostopne licence za strežniške sisteme (CAL), ki so v našem upravljanju," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je strošek licenc variabilen, saj se število prilagaja dejanskim potrebam.

Licenc (in stroškov) pa je še bistveno več. MDP ne upravlja sistemov na področjih šolstva in zdravstva, lokalnih skupnosti ter njihovih javnih zavodov in drugih organizacij. Prav tako so iz centraliziranega sistema upravljanja pod okriljem MDP izvzeti obramba, policija, notranje zadeve, obveščevalne dejavnosti, zunanje zadeve ter sistemi za preprečevanje pranja denarja in izvajanje plačilnega prometa.

Na zunanjem ministrstvu so lani za licence odšteli nekaj manj kot 250 tisoč evrov. Ministrstvo za obrambo je za 8.150 Microsoftovih licenc plačalo nekaj manj kot 1.877.000 evrov. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje skrbi za operacijske sisteme za vrtce, šole, dijaške domove, glasbene šole in zavode, za katere so lani plačali nekaj manj kot 1,4 milijona evrov.

Posebej pa programsko opremo kupujejo še občine, javni zavodi ter številne druge agencije in uradi, pa tudi bolnišnice in zdravstveni domovi. Samo v ljubljanskem kliničnem centru nabavljajo licence za približno 6000 računalnikov. Skupni stroški so torej precej visoki.

Sistem dolga leta favoriziral Microsoft, zamenjava ni preprosta

Predstavniki Evropske komisije in evropskih vlad priznavajo, da ločitev od ameriških sistemov ne bo preprosta. Na to nakazujejo tudi odgovori ministrstev.

"Razlogi za uporabo plačljivih operacijskih sistemov, kot je Microsoft Windows, so predvsem praktične in sistemske narave," pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo.

"Čeprav odprtokodne rešitve, kot je Linux, na prvi pogled ponujajo nižje stroške, so se v praksi izkazale za težje obvladljive v velikih, kompleksnih informacijskih sistemih," so dodali in pojasnili, da so med ključnimi izzivi slabša podpora za določeno strojno opremo, omejen nabor strokovnjakov na slovenskem trgu, "pa tudi zgodovinsko dejstvo, da je izobraževalni sistem dolga leta favoriziral Microsoftove tehnologije".

Na šolskem ministrstvu pojasnjujejo, da lahko šole, kljub zakupljenim licencam za Microsoft, "po svoji presoji uporabljajo tudi druge operacijske sisteme, recimo operacijski sistem Linux".

Na ministrstvu za obrambo za namizne računalnike uporabljajo samo Microsoft Windows, ključni razlog pa je "v boljši združljivosti s poslovnimi aplikacijami". Za strežnike in posebne sisteme pa ponekod uporabljajo tudi Linux.

"Vedno uporabljamo plačljive operacijske sisteme, ker potrebujemo podporo in redne popravke oziroma posodobitve," pa odgovarjajo na zunanjem ministrstvu in dodajajo, da to velja tudi za operacijski sistem Linux, ki ga uporabljajo za nekatere storitve.

Na kliničnem centru "večinsko" uporabljajo Windowse, pa tudi "nekaj odprtokodnih sistemov Linux, kjer so takšne zahteve proizvajalca programske opreme ali rešitve".

Ustanovljena delovna skupina za odprto kodo

Odvisnosti od ameriškega tehnološkega velikana se tako ne bo lahko rešiti, a prve korake tudi slovenska javna uprava že dela.

Kot pravijo na digitalnem ministrstvu, odprtokodne rešitve na področju strežnikov in ostale infrastrukture vključno z rešitvami na področju informacijske s pridom uporabljajo že vrsto let.

Ustanovili so medresorsko delovno skupino za odprto kodo, cilj katere je "dolgoročno in suvereno upravljanje digitalnega okolja javne uprave", najprej pa priprava strategije uporabe odprtokodnih rešitev.

Na ministrstvu napovedujejo tudi pilotni projekt uvajanja odprtokodnega pisarniškega paketa LibreOffice. Tega bodo namestili na računalnike uslužbencev vzporedno z obstoječimi rešitvami in izvedli usposabljanja.

"Cilj pilotnega projekta je praktično preveriti možnosti za širšo uporabo odprtokodnih rešitev tudi na namizjih uporabnikov ter tako prispevati k večji digitalni suverenosti in interoperabilnosti v javni upravi," so še pojasnili na MDP. Pobuda je še v fazi oblikovanja.