Zakaj policist pred opravljanjem alkotesta vpraša, ali ste kadili?

So tudi vas kdaj ustavili policisti in vas pred opravljanjem preizkusa z indikatorjem alkohola vprašali, ali ste pred tem kadili? Raziskave namreč kažejo, da lahko kajenje tik pred preizkusom vpliva na njegov rezultat.

Oglaševanje

Po svetu kadi približno milijarda ljudi, pri številnih občasnih kadilcih pa sta pitje alkohola in kajenje tesno povezana. Alkotesti so bili v preteklosti večkrat deležni kritik zaradi možnih netočnosti, med drugim tudi zaradi vpliva kajenja tik pred testiranjem.

Da bi zmanjšali možnost napak, policisti v Sloveniji pred izvedbo alkotesta preverijo določene okoliščine. Na Generalni policijski upravi so za N1 pojasnili, da morajo policisti v skladu z navodili proizvajalca alkotesta, preizkušancu pojasniti uporabo naprave ter preveriti, ali je v zadnjih 15 minutah užival snovi, ki vsebujejo alkohol, in ali je v zadnjih petih minutah kadil.

Kot dodajajo na policiji, je to povezano predvsem z zaščito občutljivega tipala v napravi, hkrati pa predstavlja dodatno "varovalo, da takšna okoliščina ne bi vplivala na pravilnost rezultata".

Kako deluje test alkoholiziranosti?

Alkohol se začne absorbirati takoj po zaužitju. Manjši del, približno 2 odstotka, se vsrka že skozi sluznico, do okoli 20 odstotkov v želodcu, največ pa v tankem črevesu. Nato ga kri raznese po telesu, tudi v pljuča, kjer manjši del izhlapi preko izdihanega zraka, je zapisano v dokumentu, objavljenem na spletni strani urada za meroslovje.

Prav na tem pa temelji alkotest. Naprava izmeri koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, iz česar lahko sklepamo, koliko ga je v krvi.

Na možnost odstopanj opozarjajo tudi številne ameriške odvetniške pisarne, ki navajajo, da lahko kajenje tik pred testom vpliva na rezultat.

Kajenje vpliva na praznjenje želodca

Eden od procesov, na katere vpliva kajenje, je hitrost praznjenja želodca. Raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal, je namreč pokazala, da kajenje vpliva na absorpcijo alkohola v telesu. V študiji so primerjali ravni alkohola v krvi pri udeležencih v obdobjih, ko so kadili in ko niso. Med kajenjem so bile izmerjene vrednosti nižje, kar raziskovalci povezujejo z upočasnjenim praznjenjem želodca in posledično počasnejšo absorpcijo alkohola.

To pomeni, da bi kajenje lahko v določenih okoliščinah pri izvedbi testa alkoholiziranosti vodilo do nižjih izmerjenih vrednosti.

A obenem lahko kajenje povzroči tudi nasproten učinek.

Vloga acetaldehida

Cigaretni dim vsebuje acetaldehid (tudi etanal, op. a.), kemično spojino, ki nastaja v jetrih kot stranski produkt razgradnje alkohola in jo nekateri senzorji alkotestov težko ločijo od etanola.

Ena izmed študij je pokazala, da se količina acetaldehida v izdihanem zraku takoj po kajenju poveča približno šestkrat, vendar se v okoli 30 minutah vrne na normalno raven. Pri osebi, ki je kadila tik pred testom, lahko ta vpliv povzroči višji rezultat, kot bi bil sicer.

Kaj pa vejpanje?

Portal Healthline pa medtem opozarja tudi na uporabo vejpov, ki lahko vsebujejo etanol kot eno od neoznačenih sestavin.

Caucasian woman smokes a disposable vape in the studio — Foto: Profimedia

Leta 2022 so na Univerzi Virginia Commonwealth izvedli raziskavo s 13 udeleženci, ki so uporabljali tekočine za vejpe z vsebnostjo etanola od 0 do 20 odstotkov. Pred in po vejpanju so jih testirali z alkotestom.

Rezultati so pokazali, da je alkotest zaznal prisotnost etanola pri tistih, ki so uporabljali tekočine z 20-odstotno vsebnostjo etanola in so bili testirani v eni minuti po vejpanju. Če pa so posamezniki počakali 15 do 20 minut, alkotest etanola ni več zaznal.