Menu Item
Na seznamu za odstrel v slovenskih gozdovih je ne le 230 medvedov, ampak tudi na tisoče divjih prašičev. Lani je bilo tako iz narave "odvzetih" več kot 14 tisoč divjih prašičev, država pa lov nanje tudi finančno spodbuja.
Odločba ministrstva za naravne vire in prostor, ki dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, je sprožila precej razburjenja. Ostro proti so nekatere nevladne organizacije, ki so opozorile, da odvzem (večinoma gre za odstrel, v kvoto pa se štejejo tudi povožene živali) pomeni kršitev evropske zakonodaje.
Tudi predsednik vlade Robert Golob je ministra za naravne vire Uroša Brežana pozval, naj zamrzne vse odločbe o letošnjem odstrelu medvedov. Pozneje sta se premier in minister o tej temi pogovorila, in odločba ostaja v veljavi. Lov na medveda bo potekal še do konca aprila, nato pa se bo nadaljeval oktobra. Napovedali so še, da bo maja ministrstvo za naravne vire organiziralo širši posvet o vseh razsežnostih problematike upravljanja zveri v prihodnje.
Medved je zavarovana vrsta – v Sloveniji jih po ocenah iz lanske pomladi živi približno 1.100 – zato je lov nanj dovoljen le v skladu z odločbo. Drugače pa je z drugo divjadjo. Divjih prašičev je v naravi veliko, povzročajo pa tudi škodo, zato država lov nanje spodbuja.
Škoda in kuga
V letu 2022 je bilo v Sloveniji odvzeto (odstrel in izgube zaradi prometa, bolezni in podobno, podrobneje v preglednici spodaj) približno 14.220 divjih prašičev, pravijo na pristojnem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V lovskoupravljalskih načrtih je določeno najmanjše število divjih prašičev, ki jih je treba odvzeti iz narave, navzgor pa odvzem ni omejen, predvsem zaradi njihove številčnosti in konfliktov, ki jih povzročajo v okolju, pravijo na ministrstvu. V letu 2022 so kmetom izplačali za 560.000 evrov odškodnin zaradi škode, ki so jo povzročili divji prašiči.
Država še posebej spodbuja njihov odstrel zaradi nevarnosti pojava afriške prašičje kuge. Ta se je že pojavila v sosednjih Madžarski in Italiji, tudi v Srbiji. Bolezen je nevarna tudi za domače prašiče, ki se je lahko nalezejo od divjih. Ko izbruhne afriška prašičja kuga, se omejita trgovanje in izvoz, prepove se prodaja domačih prašičev.
Da bi omejili nevarnost bolezni in morebitne velike gospodarske škode, je bil konec leta 2020 sprejet zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Ta predvideva intenziven odstrel. Vsako lovišče ima določeno letno osnovo (število prašičev). Ko jo presežejo, država za vsakega divjega prašiča, ki je odvzet nad osnovo, lovcem nameni finančno spodbudo. Za vsako odstreljeno žival, staro do enega leta, dobijo po 100 evrov, toliko je vreden tudi odstrel samice. Za samce, starejše od enega leta, pa država plača po 50 evrov. V letu 2022 je bilo v ta namen izplačanih 431 tisoč evrov. Kot pojasnjuje predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, je to odškodnina za stroške, ki so nastali z lovom. Samce je dovoljeno loviti vse leto, samic pa ni dovoljeno loviti med februarjem in junijem.
Zakon predvideva tudi druge ukrepe, kot sta razkuževanje in evidenca rejcev (domačih) prašičev, ki so hkrati tudi lovci. Kuga se prenaša med živalmi v naravi, lahko pa tudi posredno, na primer z odpadki, ki bi jih kdo pripeljal z območja, kjer so prašiči okuženi, pravi Bradač.
Ker sta ob pojavu afriške prašičje kuge ključni primerna usposobljenost in pripravljenost vseh pristojnih, so konec lanskega leta izvedli tudi simulacijsko vajo učinkovitega ukrepanja, v kateri so sodelovali lovci, Zavod za gozdove, veterinarji, uprava za zaščito in reševanje ter drugi. Bolezen je nevarna za divje in domače prašiče, ne pa tudi za druge živalske vrste in ljudi.
Na tisoče ustreljenih prašičev
Po podatkih lovske zveze je bilo največ divjih prašičev, več kot 19 tisoč, odvzetih leta 2021. Bradač pravi, da se je z intenzivnim odstrelom v zadnjih letih populacija nekoliko zmanjšala. Naravni prirastek je velik, saj v povprečju na eno samico preživi sedem mladičev.
O divjih prašičih lovec še pravi, da so zagotovo ena najbolj pametnih živali v naših gozdovih. Zaznajo nevarnost, znajo se skriti, zato jih je težje loviti. Lovci jih s koruzo privabljajo na krmišča. Toda tudi tja pridejo le, če hrane ne najdejo drugje, pojasnjuje Bradač. “Ko je hrane, na primer želoda in žira, v gozdu veliko, prašiči ne pridejo pogosto na krmišča.” Divje prašiče lovijo z visoke preže, da prašič lovca ne zavoha, še pojasnjuje.
Posnetki divjih prašičev iz slovenskih gozdov (Lovska zveza Slovenije):
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje