Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo odločbo, ki dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz narave, kar je največ do sedaj. Večina živali bo iz narave odvzetih v južnem delu Slovenije, saj tam beležijo največ konfliktov. V Sloveniji smo imeli lani spomladi po ocenah strokovnjakov okoli 1.100 rjavih medvedov, z letošnjim odvzemom pa se želijo približati številki 800, ki je tudi cilj za obvladljivo sobivanje medveda in človeka. Po navedbah pristojnega ministra Uroša Brežana odločitev o odvzemu živali ni povezana z nedavnim incidentom v Italiji, kjer je medved napadel in ubil 26-letnega tekača.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je izdalo odločbo, ki dovoljuje odvzem 230 rjavih medvedov iz narave. Po besedah ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana je osnovni namen te odločitve preprečitev resne škode in zagotavljanja varnosti in zdravja ljudi. Čeprav so na ministrstvu temeljito preučili tudi druge možnosti, kot sta denimo preselitev živali na drugo območje oziroma ujetništvo, pa te po besedah ministra ne prideta v poštev zaradi številčnosti medvedov v Sloveniji.
Kot je navedel minister, bo odvzem dovoljen na natančno določenih območjih, in sicer gre za 122 lovišč v upravljanju lovskih družin in lovišč s posebnim namenom. Največ živali bo odvzetih v južnem delu Slovenije, kjer je njihova gostota največja in prihaja do največ konfliktov. Struktura odstrela bo po besedah Klemna Jerine z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razporejena glede na težo, saj spol živali težko določijo. Večina (75 odstotkov) medvedov v Sloveniji je lažjih od 100 kilogramov, sledijo medvedi s težo do 150 kilogramov, zelo majhen delež medvedov pa presega težo 150 kilogramov. Po besedah sogovornikov pa bodo odstrelili mlajše medvede.
Populacija rjavih medvedov v Sloveniji je vitalna in v zadnjih 70 letih ves čas narašča. Lani spomladi je bilo po oceni strokovnjakov okoli 1.100 rjavih medvedov. Čeprav to prinaša mnoge prednosti, kot je na primer ohranjanje te živalske vrste v naravi, pa prinaša tudi določene težave. “Medved je pač vrsta, ki na mnogo načinov vstopa v interakcijo s človekom, povzroča škodo in prihaja do konfliktov, ki so lahko v skrajnem primeru tudi smrtno nevarni,” je poudaril Jerina. Čeprav se je v zadnjih 15 letih pri nas izvajalo veliko aktivnosti za preprečevanje teh konfliktov, pa je medvedov vse več na poseljenih območjih. “Medved je lahko tudi medvedu nevaren. In mlajši medvedi se umikajo s strnjenih območij bližje naseljem. Takšnih konfliktov drugače kot z regulacijo gostote populacije ne moremo uravnavati,” je ob tem še opozoril Jerina.
Z letošnjim odvzemom se pristojni zato želijo približati številki 800, ki je tudi cilj za obvladljivo sobivanje medveda in človeka. Minister Brežan je sicer poudaril, da je rjavi medved pomemben del biotske raznovrstnosti Slovenije, na ministrstvu pa bodo še naprej izvajali ukrepe za njegovo varstvo, vključno z ohranjanjem njegovega življenjskega prostora. Prizadevali si bodo za čim bolj učinkovit odškodninski sistem in promocijo zaščitnih ukrepov za varovanje premoženja in aktivnosti, ki prispevajo k visoki stopnji sobivanja medveda in človeka. Brežan je ob tem še poudaril, da odločba ministrstva ni povezana z nedavnim dogodkom v Italiji, kjer je medved napadel in ubil 26-letnega tekača.
Na Trentinskem v Italiji odobrili odstrel še ene rjave medvedke
V severni italijanski pokrajine Trento bodo ustrelili še eno rjavo medvedko, potem ko so že odredili odstrel tiste, ki je minuli teden ubila 26-letnika med tekom v gozdu, so sporočile lokalne oblasti. Vir: STA
Strokovni predlog za odvzem rjavih medvedov sta pripravila Zavod za gozdove RS in Zavod RS za varstvo narave, pri čemer sta upoštevala ekspertizo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Da gre za dovoljenje z najvišjo številčnostjo do zdaj, pa je dejala v. d. generalne direktorice direktorata za naravo Katarina Groznik Zeiler. Ob tem je še spomnila, da so lani izdali dovoljenje za odvzem 222 medvedov iz narave, skupno pa so jih po podatkih ministrstva odstrelili 234.
Čeprav v skladu z našimi in mednarodnimi predpisi praviloma za zavarovane vrste ni dopusten poseg v populacije, pa je poseg oziroma regulacija populacije dopustna v določenih primerih, je še poudarila Groznik Zeiler. Za to morajo sicer biti izpolnjeni trije pogoji: da ni druge zadovoljive možnosti, da ta poseg ne škoduje ohranitvi vrste ter da se s tem preprečuje resna škoda ali zagotavlja zdravje in varnost ljudi. Groznik Zeiler je še dejala, da so tokrat odločbo prvič vročili na elektronski način, kar pomeni, da lahko v odločbi določeni upravljavci lovišč po potrditvi prejema te odločbe začnejo tudi njeno izvajanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje