Vlada je minuli teden sprejela predlog prenovljenega energetskega zakona, ki med drugim predvideva, da z julijem prihodnje leto pri gradnji stanovanjskih stavb ne bo več dovoljena vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo v odzivu glede vsebinske in ustavne spornosti zakonskih predlogov za omejevanje rabe plina navajajo odgovoren značaj takšnih predlogov, tako v luči zmanjševanja uvozne odvisnosti kot zelenega prehoda. Istočasno izpostavljajo postopnost predlaganih rešitev.
Med številnimi določili predloga prenovljenega energetskega zakona, ki ga je vlada sprejela pred dnevi, je, da z julijem prihodnje leto pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bosta več dovoljena, razen če ne bo res nobene druge tehnične možnosti, kar pa bo treba podrobno dokazovati.
Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Občine tako ne bi smele več podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo. Dovoljeno naj bi bilo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe.
Pri podaljševanju obstoječih koncesij – prve, npr. v Mariboru, se iztečejo že v 2027, nekatere pa šele po 2050 – pa so opredeljeni pogoji za njihovo podaljšanje za največ sedem let.
Pri Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina so se minuli teden odzvali z očitki tako glede vsebinske spornosti in smiselnosti takšnih predlogov kot z argumenti glede njihove neskladnosti z ustavo. Pri tem so se sklicevali na pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti.
Ministrstvo, na katerem so zakonski predlog pripravili, po besedah državne sekretarke Tine Seršen prepušča presojo o ustavnosti zakonskih določil ustavnemu sodišču, če bo postopek v prihodnosti sprožen. Prepričani pa so, da ne gre za neustavno rešitev in so to pripravljeni tudi braniti.
Seršen je v izjavi novinarjem spomnila, da kar nekaj podobnih rešitev in omejitev, ki so rezultat vse strožjih okoljskih in podnebnih zahtev na ravni EU, že obstaja v obstoječi zakonodaji. Praktično identična prepoved velja za vgradnjo kotlov na kurilno olje in mazut v nove stavbe. To prepoved želi zdaj vlada tako razširiti na dodaten fosilni energent.
“Moramo biti odgovorni in prepoznati javni interes, tako na področju zmanjševanja uvozne odvisnosti kot na področju zelenega prehoda in postopnega opuščanja rabe fosilnih goriv. S temi koraki moramo naprej,” je dejala Seršen.
Z ministrstva tako prihajajo pojasnila, da glede na že uveljavljene zakonodajne spremembe in prihajajoče zaostritve, ki so del prehoda k ogljični nevtralnosti z 2050, ne predlagajo ničesar revolucionarnega in da bodo na voljo tudi dovolj dolga prehodna obdobja. Kot menijo, gre za odločno, a obenem postopno delovanje.
Ob tem je Seršen danes povedala, da so investitorji v novogradnje, posebej stanovanjske, že tako ali tako soočeni s številnimi zahtevami glede učinkovite rabe energije in deleža obnovljivih virov, ki jih morajo vključevati za ogrevanje in energetsko oskrbo. “Nova stavba za bivanje mora biti že danes skoraj brezemisijska in ni smiselno, da se takšne stavbe priklapljajo na omrežje za zemeljski plin, saj obstajajo bistveno bolj prijazne alternative za denarnice in podnebje,” je prepričana državna sekretarka.
Prav tako bo prepoved vgradnje novih kotlov na plin za gospodinjsko rabo, predvsem za ogrevanje, veljala le za nove stanovanjske stavbe. Ostaja tako še velik fond obstoječih stanovanjskih stavb in stavb z drugo namembnostjo, kjer pa, tako na ministrstvu, počasi že prihaja do sprememb. “Govorimo o 20 do 25 letih, da bomo prišli do točke, ko bodo vse stavbe za ogrevanje uporabljale čisto energijo,” je bila jasna Seršen.
Za obstoječe koncesionarje za upravljanje z distribucijskimi omrežji za zemeljski plin pa je državna sekretarka ocenila, da je točka, ko se izteka veljavna koncesija, čas za analizo, kaj je na voljo in kaj se lahko naredi za zamenjavo fosilnega goriva. Pri tem je opozorila še, da iztek koncesije pomeni, da so se koncesionarjem povrnili vsi stroški investicije v omrežje. “Čas je torej za razmislek, kako naprej, tako za koncesionarje kot tudi za javna podjetja, ki izvajajo distribucijo plina,” je navedla.
Predlog prenove energetskega zakona, ki ga je vlada poslala v DZ, je sicer kompleksen tehnični zakon, ki posega predvsem v delo nosilcev javnih nalog na področju energetike. Od rešitev, ki so pomembne za širšo javnost, na ministrstvu omenjajo še digitalizacijo in konkretno poenostavitev subvencij na področju zelenega prehoda. Obenem zakonski predlog prinaša jasnejše zahteve za občine, da v lokalne energetske koncepte jasno vključijo ukrepe za opuščanje fosilnih goriv in druge vidike zelenega prehoda.
Zakon prinaša tudi pravne podlage za črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenih za revitalizacijo energetske lokacije Šaleške doline (npr. preobrazba daljinskega ogrevanja v dolini, proizvodnja vodika na območju Termoelektrarne Šoštanj, sončna elektrarna na Družmirskem jezeru) in Zasavja (predvsem naložbe v sončne elektrarne), ter sredstev iz evropskega Sklada za modernizacijo, namenjenih za modernizacijo energetskega sistema.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje