Menu Item
Društvo dolgoletnega poslanca SDS Anžeta Logarja je začelo napovedane razprave o prihodnosti Slovenije. Poleg gospodarstvenikov in njegovih podpornikov iz časa predsedniške kampanje so prišli tudi prepoznavni obrazi iz drugih političnih strank, medtem ko jih iz njegove matične SDS – razen Eve Irgl – ni bilo. Kako si to razlaga Logar in kaj njegovi podporniki pravijo o možnosti, da iz društva nastane stranka?
V ljubljanski Festivalni dvorani je potekala prva okrogla miza Platforme sodelovanja, ki jo je maja s somišljeniki ustanovil poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar.
Pod naslovom Slovenija v razvojnih megatrendih so z njim razpravljali trije znani gospodarstveniki – Blaž Brodnjak (NLB), Jure Knez (Dewesoft) in Dušan Olaj (Duol). Direktorica Varisa iz Lendave Sabina Sobočan je že potrjeno udeležbo med razpravljalci odpovedala, saj je po Logarjevih besedah sklepala pomemben posel na Dunaju.
V debati, ki je trajala slabi dve uri, so postavili diagnozo stanja, torej kje je Slovenija trenutno, kje ima gospodarstvo največje težave in kaj bi bilo treba storiti, da bo naša država leta 2034 – 30 let po vstopu v EU – v družbi zmagovalcev.
Kdo je prišel in kdo ne?
Med občinstvom, ki je zapolnilo dobro polovico dvorane, smo opazili kar nekaj vidnih obrazov koalicijske stranke SD – skupaj so prišli nekdanja ministra Dejan Prešiček in Anja Kopač ter nekdanja dekanja ljubljanske ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Še en nekdanji minister Jernej Pikalo je tako ali tako soustanovitelj platforme, nastopajoči Olaj pa je za Socialne demokrate v preteklosti kandidiral za poslanca in piranskega župana.
Prišla sta tudi predsednik zunajparlamentarne SLS Marko Balažic in nekdanji predsednik te stranke ter minister Janez Podobnik.
Dogodka so se poleg ustanovnih članov platforme – med njimi je tudi prejšnji minister za digitalno preobrazbo iz kvote NSi Mark Boris Andrijanič – udeležili še nekdanji poslanec SDS in SLS Franc Pukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, bankir in finančnik Marko Voljč, nekdanji šef Luke Koper in politični sopotnik Zorana Jankovića iz časov Pozitivne Slovenije Gašpar Gašpar Mišič, nekdanja generalna direktorica GZS Sonja Šmuc, prišel pa je tudi Gregor Bezenšek, ki je na lanskih predsedniških volitvah še pred začetkom tekme odstopil od kandidature.
Razen dolgoletne poslanke Eve Irgl, ki je Logarjeva dobra prijateljica in tudi ustanovna članica platforme, pa iz največje opozicijske stranke SDS ni bilo nobenega prepoznavnega obraza. Kako si to razlagata?
“Platforma je odprta in izvaja aktivnosti za tiste, ki želijo prisluhniti. Vesel sem, da so zbrani iz različnih strank, ampak nisem tu zato, da ocenjujem, kdo je, kdo ni. Mogoče če bi pa bili, bi pa očitali, da je kakšen drug namen te javne tribune,” nam je po koncu dogodka dejal Logar. Že pred začetkom tribune je na vprašanje, ali pričakuje koga od kolegov iz SDS, odgovoril, da gre za odprt dogodek in da ni nikogar posebej vabil.
Eva Irgl se o tem prav tako ni izrekla: “Kdo je bil, kdo ni bil, to je vprašanje, ne želim špekulirati o tem.” Je pa zadovoljna, da se je zbralo veliko ljudi in da so bili “navdušeni” nad tem, kar so slišali.
Ali bo društvo preraslo v stranko in kdaj?
Sogovornike smo povprašali tudi, ali lahko platforma kot društvo brez formalne politične moči doseže ambiciozne spremembe, za katere Logar in somišljeniki menijo, da so nujno potrebne in so jih tudi v razpravi ves čas omenjali.
“V tem trenutku je to pravi način. Vendarle je tudi gospod Logar napovedal, da govori v okviru civilne družbe, in če ne bo imel političnih sogovornikov, se bo angažiral s politično stranko. Ampak mislim, da ideje niso samo politične ali strankarske, ampak so obče,” je dejal predsednik SLS Marko Balažic.
“Ne bi podcenjevala moči društva,” pa je na vprašanje o potrebi po preoblikovanju v stranko odgovorila soustanoviteljica platforme Alja Brglez, sicer svetovalka bivšega predsednika republike Boruta Pahorja.
Po njenem mnenju je bil dogodek “fantastičen”, ideje iz razprave pa so naletele na zelo dober odziv. “In zdaj pričakujem, da bi se to moralo nekje poznati. Če bo politika, izvoljeni predstavniki, ki imajo škarje in platno, zaznala to sporočilo, smo že nekaj naredili. In to je to, kar smo rekli, da je naša prva ambicija. Če ne, bomo razmišljali o naslednjih ambicijah.” Na naše vztrajanje, kaj bo zanje znak, da njihovi predlogi ne bodo upoštevani in da bodo morali narediti korak naprej in ustanoviti stranko, pa je le odvrnila, da bodo ta most prečkali, ko pridejo do njega.
Po mnenju podpredsednice platforme, ki je poleti izstopila iz SDS, Romane Jordan, je društvo pravi način za doseganje tega, kar si želijo: “Da promoviramo vrednote, po katerih se bomo vsi, vsak posameznik, prepoznali kot zmagovalci, in bomo zaradi tega začeli tudi v tej smeri delovati.” Tudi ona verjame, da bo politika njihove predloge upoštevala, a se je konkretnemu odgovoru o točki preloma, ko bi šli v ustanovitev stranke, izognila.
Anže Logar nam je pojasnil, da bo ta proces razprav potekal leto ali leto in pol, nato pa bo oblikovanih pet ali šest predlogov ključnih ukrepov, ki jih mora Slovenija sprejeti, “če želi z nekim reformnim potencialom graditi svojo prihodnost”.
Doslej sicer vladajoča politika pogosto ni upoštevala niti predlogov, ki so prihajali iz lastnih strankarskih ali koalicijskih vrst. Zakaj bi torej upoštevala predloge Logarjevega društva? “Optimizem mi vliva nuja, da to naredimo,” nam je odgovoril in dodal, da to od politike terjajo tudi trenutne geopolitične razmere in izzivi, ki so pred nami.
Vprašali smo ga tudi o njegovem statusu v največji opozicijski stranki SDS, kjer zaseda mesto poslanca in predsednika sveta, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Se karkoli spreminja? “Ne, zaenkrat nobene razlike.” Že pred začetkom okrogle mize pa je odgovarjal na vprašanje, ali od strankarskih kolegov čuti kaj pritiska, da se bo moral počasi odločiti, ali ostaja v SDS ali ne – o tem smo poročali v ponedeljek. Pravi, da tega pritiska za zdaj ne čuti, če se bo karkoli odločil, pa da bo to “zagotovo pravočasno sporočil”.
Je bil tokratni dogodek prvi korak osamosvajanja Anžeta Logarja od SDS, pa smo vprašali njegovega nekdanjega strankarskega kolega Franca Pukšiča. “Ne, ne mislim v tej smeri. Anže Logar je potencial, mogoče na tej desni strani naredi kakšno povezavo z ostalimi političnimi strankami, ampak to je pač njegova odločitev.” Kje pa ga bolj vidi, v ali izven SDS? “Vidim ga kot bodočega predsednika vlade,” nam je odvrnil.
Prisotni člani SD nam izjave niso želeli dati ne pred začetkom ne po koncu, naj bi pa prišli povsem zasebno in ne kot strankarska delegacija. Nastop pred našo kamero je prav tako zavrnilo več drugih vidnih udeležencev okrogle mize in članov upravnega odbora platforme.
Gospodarstveniki so z Logarjem spregovorili o lastnih izkušnjah z razvojem gospodarstva in z občinstvom delili svoje poglede na gospodarsko prihodnost Slovenije. Kritični so bili do visoke obdavčitve slovenskih podjetij in ocenili, da Slovenija glede spodbujanja gospodarstva zaostaja za drugimi državami v regiji.
Brodnjak je na okrogli mizi dejal, da prihodnost slovenskega gospodarstva vidi v želji po uspehu. “Ob vsakem neuspehu se moramo pogovoriti, zakaj nam ni uspelo, in se iz napak učiti, da bomo tako uspešnejši,” je poudaril. Za čim večji uspeh pa moramo biti sposobni preseči “ideološke pregrade v svojih glavah”, je dodal.
Podjetnik Jure Knez je poudaril, da ima Slovenija potencial za gospodarski razvoj, a da bi si morala “vsaka slovenska vlada po volitvah zastaviti temelj, ki definira temeljne vrednote, ki jih želimo v Sloveniji gojiti”. Dodal je še, da bi morali po njegovem gojiti vrednoto dela, saj se “dandanes bolj izplača biti na zavodu za zaposlovanje kot pa delati”.
Gospodarstvenik Dušan Olaj pa je opozoril, da se mora država za boljši gospodarski razvoj posvetiti vlaganju denarja v raziskave, znanost in tehnične inovacije.
Dotaknili so se tudi sprememb na trgih dobrin in storitev. Posebej so izpostavili problematiko staranja prebivalstva in padanja rodnosti, ki za vitalnost gospodarstva po besedah udeležencev dogodka predstavljata velik izziv. Posebno pozornost pa so namenili hitremu razvoju in adaptaciji novih tehnologij ter podnebnim spremembam.
Društvo s polnim imenom Platforma Sodelujmo za prihodnost je bilo ustanovljeno 31. maja letos in ima 12 ustanovnih članov. Poleg Logarja in podpredsednice Romane Jordan so to še Alja Brglez, Eva Irgl, Matej Avbelj, Igor Masten, Jernej Pikalo, Mitja Čander, Rok Ravnikar, Igor Hustič, Mark Boris Andrijanič in Mirko Požar. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje