Menu Item
Pretoki rek po Sloveniji upadajo. Krka se še razliva na običajnih mestih, razlivanja so tudi še v porečjih Pesnice in Ščavnice, Mura se razliva znotraj protipoplavnih nasipov. Te reke se bodo predvidoma do sobote vrnile v svoje struge in pri tem ohranjale veliko vodnatost. Ponoči so gasilci na severovzhodu države še vedno odpravljali posledice obilnega deževja. Pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske. Sprožilo se je dodatnih 16 plazov, za njihovo sanacijo pa so aktivirali 13 gasilskih enot. Danes bo vreme po državi povečini suho.
Gasilci so ponoči še črpali meteorne vode iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, čistili prepuste, odstranjevali zaradi razmočenosti tal podrto drevje ter s protipoplavnimi vrečami varovali ogrožene objekte. Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod objekte še ogrožajo narasli vodotoki.
Za odpravljanje posledic poplav na teh območjih je vključena tudi Slovenska vojska s 101 pripadnikom, s štirimi delovnimi stroji, devetimi tovornimi in osmimi terenskimi vozili. V pripravljenosti je bilo 60 pripadnikov, namenjeni odpravljanju posledic na jugovzhodu države.
S pomočjo vojske so v občini Šentilj danes namestili pet bivalnih kontejnerjev za začasne namestitve ogroženih občanov. Dva kontejnerja sta nameščena v Zgornjem Dobrenju, tri pa v maneži kmetije Ferk v Ceršaku. Namenjeni so občanom, katerih bivališča so bila ob deževju zaradi plazov najbolj prizadeta in bi bivanje v njih lahko bilo prenevarno.
“Danes smo dve družini že premestili v te bivalne enote, jutri bomo še druge. Upamo, da bo to zadostovalo,” je povedal župan ene najbolj prizadetih občin v zadnjem obilnem deževju Štefan Žvab. Skupno je zaradi plazov ogroženih šest družin, nekateri občani so si začasna bivališča poiskali sami, je dejal. Bivalni kontejnerji so začasna rešitev, dokler ne bodo opravljene analize in utrjene brežine. “Ali pa bodo morda celo strokovnjaki ugotovili, da se ne morejo vračati domov, takrat bomo pa morali verjetno drugače razmišljati, kaj narediti v tem primeru,” je dejal Žvab.
Obrambni minister Marjan Šarec, ki je občino ta teden obiskal dvakrat, je glede bivalnih kontejnerjev dejal, da jih občine dobijo toliko, za kolikor zaprosijo.
Zaradi močnega deževja in posledično razmočenega terena se je čez noč sprožilo več zemeljskih plazov. Največ plazov je bilo na severovzhodnem delu Slovenije. Na območju regijskega centra za obveščanje Ptuj so zabeležili osem dogodkov, na območju regijskih centrov za obveščanje Maribor sedem in Celje enega. Gasilci so prekrivali plazišča s folijo in urejali odvodnjavanja. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode pa so povzročili tudi v naravi, so še sporočili z uprave.
Veliko plazov se je sprožilo v občini Šentilj. Zemljina se še ni umirila, tla še polzijo. Trenutno se po županovih podatkih novi plazovi pojavljajo predvsem na kmetijskih zemljiščih, obstoječi pa se tudi nekateri poglabljajo. “V naši občini je nastalo 20 večjih plazov, manjših plazov sploh ne štejemo, tudi na kmetijskih površinah plazov zaenkrat še nimamo popisanih. Lahko rečemo, da je 50 plazov takšnih, ki so problematični,” je dejal Žvab. Na njivah so dodatno škodo še povzročile poplave, ki so ponekod odnesle posevke in semena. Plazišča ogrožajo šest družin.
Stanje se sicer iz ure v uro še naprej spreminja, zato je za relevantno ocenjevanje škode še nekoliko prezgodaj. Je pa župan povedal, da je trenutno znane za okoli tri milijone evrov ocenjene škode na cestni infrastrukturi in pri ogroženih hišah, v to pa niso vključena kmetijska zemljišča.
Na območju Mestne občine Maribor so obravnavali 25 zemeljskih plazov. V nekaj primerih plazovi ogrožajo tudi območja posameznih stanovanjskih hiš, civilna zaščita je na treh lokacijah predlagala evakuacijo stanovalcev. Zaradi plazov so zaprte nekatere ceste in dostopi do posameznih hiš. Gasilci, komunalna podjetja in civilna zaščita pa so posredovali tudi pri črpanju vode ter odstranjevanju dreves. Povečana nevarnost sprožanja plazov še vedno ostaja, so sporočili iz občine.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič si je ogledal posledice deževja v Halozah in Slovenskih goricah. Tamkajšnji župani so ga opozorili, da njihovi občinski proračuni ne zmorejo tako velikega bremena, zato je nujno sprejetje interventnega zakona za državno finančno pomoč pri sanaciji.
Pretoki rek upadajo
Danes in v naslednjih dneh bodo reke po napovedih hidrologov Agencije RS za okolje še naprej upadale, v večjem delu države pa bodo imele srednje pretoke. Medtem se gladina Cerkniškega jezera počasi zvišuje, navaja današnje hidrološko poročilo. Krka se še razliva na običajnih mestih, razlivanja so tudi v porečjih Pesnice in Ščavnice, Mura pa se razliva znotraj protipoplavnih nasipov.
Nekaj premora od dežja
Po napovedi agencije za okolje bo danes pretežno oblačno, a povečini suho vreme. Več sonca bo na Primorskem. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature bodo od 13 do 17, na Primorskem ob šibki do zmerni burji okoli 20 stopinj Celzija.
Tudi jutri na Primorskem delno jasno, pihala bo povečini šibka burja. Drugod bo pretežno oblačno, pihal bo vzhodni veter. V notranjosti bodo predvsem popoldne in zvečer možne posamezne krajevne plohe. Jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 15 do 18, na Primorskem do 23 stopinj.
Težave na cestah
Na cesti Spuhlja–Zavrč promet poteka izmenično enosmerno na mejnem prehodu Zavrč zaradi nevarnosti plazenja vozišča.
Poplavljena cestišča:
– cesta Smednik–Kostanjevica je zaprta pri Zameškem;
– cesta Črenšovci–Razkrižje je zaprta na mostu čez Muro;
– cesta Jurovci–Leskovec je zaprta v Leskovcu;
– na cesti Murska Sobota–Gederovci je med Mursko Soboto in Kupšinci promet urejen izmenično enosmerno.
Zemeljski plazovi:
– cesta Maribor–Pernica je zaprta med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica;
– cesta Zgornja Kungota–Plač je zaprta pri Podigracu;
– na lokalni cesti Bresternica–Gaj–Sveti Jurij je zaprt odsek Bresternica–Šober.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!