Župani haloških občin, kjer imajo po močnem deževju veliko težav s poplavami in zemeljskimi plazovi, pozivajo državo, naj sprejme interventni zakon za državno pomoč pri sanaciji. Opozarjajo namreč, da občinski proračuni tega ne zmorejo, in dodajajo, da so najbolj prizadeta prav območja, ki so že sicer manj razvita.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič si je ogledal posledice deževja v Halozah in Slovenskih goricah. Tamkajšnji župani so ga opozorili, da njihovi občinski proračuni ne zmorejo tako velikega bremena, zato je nujno sprejetje interventnega zakona za državno finančno pomoč pri sanaciji.
Lotrič se je najprej ustavil v Sveti Trojici, kjer se je pogovoril z župani občin v Slovenskih goricah, nato se je v Cirkulanah sestal z župani haloških občin. Ti so mu predstavili razmere v njihovih občinah po močnem deževju pred dnevi, zaradi katerih imajo veliko težav s poplavami in zemeljskimi plazovi. Čeprav je deževje ponehalo, zemlja na več mestih še vedno plazi, zato vedno znova prejemajo klice na pomoč.
Samo v občini Cirkulane imajo trenutno aktivnih 120 plazov, danes so morali zaradi nevarnosti izseliti iz hiše še eno družino, vsaj štiri hiše so odrezane od sveta, saj je plaz odnesel cesto.
Župan Žetal Anton Butolen, kjer imajo trenutno zabeleženih deset večjih plazov in zaprte štiri ceste, je izpostavil, da je v Halozah to že tretja naravna nesreča letos. Pozimi so imeli veliko težav s snegom, v začetku maja z deževjem, zadnje deževje pa je povzročilo še dodatno škodo. “Makadamskih cest nimamo več, imamo le še blatne. Škode na kmetijskih površinah sploh ne beležimo več,” je dejal.
Tako kot ostali predstavniki občin je izpostavil nemoč pri sanaciji. “Naš proračun znaša 1,7 milijona evrov, za vzdrževanje cest smo letos planirali 220.000 evrov. Od tega smo 100.000 evrov porabili že za zimsko službo. Škoda, ki je bila ocenjena 6. in 7. maja, je znašala približno 500.000 evrov, zdaj pa gre v milijone,” je ponazoril.
“Nimamo sredstev niti za interventne ukrepe, zato je interventni zakon nujen,” je poudaril župan Podlehnika Sebastian Toplak.
“Za sanacije smo z občinskim proračunom absolutno prekratki. Naš proračun predvideva slabih 300.000 evrov za vzdrževanje cest, s tem da smo pozimi porabili že več kot polovico teh sredstev. Groba ocena novo nastale škode je okoli milijon evrov, dejanska slika pa se bo pokazala šele v prihodnjih dneh,” je povedal župan Majšperka Sašo Kodrič.
Predsedniku državnega sveta Lotriču so predali pobudo vladi in pristojnim ministrstvom, da nemudoma sprejmejo interventni zakon za finančno pomoč pri zaščiti življenj in premoženja državljank in državljanov na območju Severovzhodne Slovenije. Pozvali so tudi k čimprejšnji oceni škode in izdelavi sanacijskega načrta ter pomoči kmetom pri nabavi semen in sadik za nadomestitev posevkov, ki jih je uničilo deževje.
Županja Cirkulan Antonija Žumbar je povedala, da so območja, ki so utrpela največjo škodo, že sicer manj razvita v Sloveniji. “Če zdaj ne bo pomoči, bo razkorak v razvoju med temi območji in preostankom države še večji,” je dejala.
Haloze so sicer že uradno prepoznane kot obmejno problemsko območje, a dodatne pomoči zaradi tega po besedah županje doslej še niso dobile. Dodala je, da je na hrvaški strani meje drugače, zato jih hrvaške občine razvojno prehitevajo.
Po zadnjih ocenah je deževje na ptujskem območju sprožilo 330 plazov, na območju Slovenskih goric 550. Kot so danes opozorili župani, bodo tudi v primeru pridobitve denarne pomoči za njihovo sanacijo, imeli težave z izvedbo, saj bo težko dobiti projektante in izvajalce gradbenih del. Bojijo se tudi dolgotrajnih postopkov javnih naročil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje