Na seji strateškega sveta za prehrano so danes razpravljali o recenziji novih smernic za prehrano v vrtcih in šolah. Poleg manjših popravkov so recenzenti predlagali tudi dva jedilnika, od katerih naj bi eden temeljil na osnovi rastlinskih živil. Vodja strateškega sveta Nataša Fidler Mis je ob tem predlagala nekatere spremembe, ki sledijo uradnim priporočilom.
Člani strateškega sveta za prehrano so se danes seznanili z recenzijo smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Te so nespremenjene od leta 2010, nove pa morajo po besedah predsednice sveta upoštevati uradna priporočila glede omejitev nasičenih maščob, holesterola in prostih sladkorjev ter zagotoviti dovolj prehranskih vlaknin.
Strateški svet za prehrano pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je bil ustanovljen decembra lani, vodi Nataša Fidler Mis. Ta je na današnji seji predlagala, naj se pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic v vzgojno-izobraževalnih zavodih vsaj podvoji. To se ji zdi pomembno tako z vidika zdravja otrok kot tudi trajnosti, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Poleg tega je po njenih besedah pomembno, da smernice prepovedujejo za otroka škodljive skupine živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov, kot tudi načine priprave, kot sta cvrenje in praženje.
O recenziji smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih so se člani strateškega sveta dogovorili na seji v začetku marca, veljati pa naj bi začele v prihodnjem šolskem letu. Njihovo pripravo so zaupali Boštjanu Jakšetu, Dušanki Mičetić-Turk, Zlatku Frasu, Samu Kreftu in Nini Mikec. Recenzenti so predlagali nekatere popravke smernic, poleg tega pa tudi uvedbo dveh menijev v vzgojno-izobraževalnih zavodih, in sicer jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil ter ob ustrezni organizaciji omogočanje otrokom izbiro različnih jedi z obeh jedilnikov.
Smernice naj ob podpori države podpirajo nakup slovenske, lokalne in ekološko pridelane hrane. V fazi njihove implementacije naj se tudi zagotovi redno izobraževanje kuharjev, vodij prehrane in ravnateljev, so o tej točki dnevnega reda še sporočili po seji strateškega sveta.
Navzoči so se seznanili tudi z okoljskimi vidiki predelave hrane ter celotnega življenjskega cikla prehrambnih izdelkov, govorili pa so še o izzivih vzpostavitve metodologije za oceno ogljičnega odtisa živil. Predlog te metodologije bodo pripravili na Agenciji RS za okolje na podlagi vzorčnih jedilnikov iz aktualnih smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Po podatkih Zavoda RS za šolstvo sicer več kot 95 odstotkov slovenskih otrok malica v šoli, več kot 80 odstotkov jih je kosilo in več kot 20 odstotkov tudi popoldansko malico. Klinična dietetičarka iz UKC Ljubljana je nedavno za N1 analizirala deset javno objavljenih jedilnikov slovenskih osnovnih šol. Zanimalo nas je, koliko se šole držijo smernic NIJZ za pripravo hrane, ali otrokom ponujajo, kar je zdravo ali kar jim je okusno? Preveč sladkorja, premalo mlečnih izdelkov, sokovi, predelane mesnine, premalo rib … Kaj ugotavlja in kaj svetuje, si preberite v prispevku Ali naši otroci jedo zdravo hrano?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje