Na urgenco celo zaradi ušesnega masla: koliko vas lahko stane nenujni obisk

Slovenija 02. Feb 202512:44 28 komentarjev
nujna pomoč, urgenca
Foto: Žiga Živulovič, Bobo

Vsako leto v zimskem času urgence pokajo po šivih, tudi zaradi pacientov, ki ne potrebujejo nujne oskrbe. Bolečine v križu, vročina, celo ušesno maslo so razlogi, zaradi katerih nekateri obiščejo službo za nujno pomoč. Nenujne obiske ponekod tudi zaračunavajo.

V zimskem času pogosto poročamo o gneči na urgencah oziroma v službah za nujno medicinsko pomoč (SNMP) zdravstvenih ustanov po vsej državi. Priliv pacientov na že sicer obremenjene službe se v tem času še poveča – tudi zaradi ljudi, ki zdravniško pomoč tam iščejo neupravičeno. To pa pomeni, da jim lahko zdravstvena ustanova za obisk tudi zaračuna.

Prejšnji konec tedna so morali v enoti SNMP ljubljanskega zdravstvenega doma zaradi izjemnega navala sprožiti celo načrt množične nesreče, kar pomeni, da so prek posebne aplikacije zdravstvene delavce spraševali, ali bi lahko prišli na delo. Na urgenci Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se s povečanim prilivom bolnikov na urgenco soočajo že od druge polovice novembra.

Da je nenujnih pacientov veliko, prejšnji konec tedna denimo kar dve tretjini, ocenjujejo v ZD Ljubljana.

Kakšne težave so imeli? Seznam je dolg. “Bolečina v žrelu in izcedek iz nosu; nekaj ur trajajoča povišana telesna temperatura, oseba pa ni vzela antipiretika; bolečine v križu, brez drugih zapletov (ni težav pri odvajanju blata ali vode), oseba pa ni vzela analgetika; bruhanje in/ali driska po zaužitju pokvarjene hrane,” so le nekateri od primerov.

Na SNMP bolniki prihajajo tudi ob kroničnih bolečinah, npr. rame, vratu, križa, kolena ali kolka, čeprav so že v diagnostičnem postopku, z obiskom urgence pa želijo “pospešiti” svojo obravnavo. Na SNMP se obračajo tudi za preveze ran zunaj dežurne službe, na primer ob treh ponoči.

“Zahteve za predpis redne terapije, ker jo je bolnikom zmanjkalo; drugo mnenje; zahteve za izdajo napotnic za določene preglede, za katere bolnik meni, da jih potrebuje,” še naštevajo v ZD Ljubljana, kamor se bolniki obračajo celo z zahtevami za odprtje bolniškega staleža, česar na urgenci ne morejo narediti.

nepotnice
Foto: Tina Kosec/Bobo

Na UKC malo nenujnih primerov

SNMP ljubljanskega zdravstvenega doma deluje v prostorih kliničnega centra (UKC). Tam pa imajo še dva oddelka urgence: urgentni kirurški blok, kjer obravnavajo poškodovance, in internistično prvo pomoč (IPP).

Na obeh obravnavajo večinoma nujne primere. V urgentnem kirurškem bloku letno prek 75.000 pacientov, od katerih je 85 odstotkov poškodovancev, pri ostalih pa gre za urgentna kirurška obolenja. “Veliko poškodovancev k nam napotijo okoliški zdravstveni domovi, prek reševalnih služb ali premestitev. Ostali poiščejo pomoč znotraj 24 ur po poškodbi,” so odgovorili v ljubljanskem UKC.

“Neupravičenih obiskov ni veliko, saj moramo upoštevati, da pacienti subjektivno ocenjujejo svoje težave oziroma bolečine. Vseeno občasno opažamo, da pacienti s starimi poškodbami neupravičeno iščejo pomoč v naši ambulanti, kar je verjetno posledica dolgih čakalnih dob,” so zapisali.

šivanje zdravstvo
Foto: Profimedia

Na IPP letno obravnavajo več kot 24.000 bolnikov.

Vse napotijo zdravniki, ali družinski ali pa specialisti urgentne medicine, internisti in drugi specialisti. Dobra tretjina bolnikov je močno ogroženih in spadajo v rdečo ali oranžno skupino, ki potrebuje takojšnjo obravnavo. Približno polovico bolnikov, ki pridejo na IPP, sprejmejo v bolnišnico.

“Vsaj 30 odstotkov bi jih lahko obravnavali v specialističnih ambulantah, pa predolgo čakajo in tako pridejo do nas,” pravijo na UKC. Med njimi je največ kardioloških bolnikov. “Največkrat gre za srčno popuščanje, ki traja že dlje časa in se slabša, ali za bolečine v prsih, ki trajajo že dlje časa. “Te bi lahko obravnavali v specialističnih ambulantah, če bi bile dostopne v nekaj dneh. Strogo gledano je urgentnih približno 60 odstotkov bolnikov, ostali pa bi potrebovali specialista v največ dveh tednih. Ker do tega ne pridejo, pridejo na IPP,” so pojasnili.

Koliko stane nenujni obisk urgence?

Računov za nenujne primere na urgenci UKC Ljubljana ne izdajajo, enako velja za urgentni center UKC Maribor.

Drugače pa je na urgenci zdravstvenega doma. Kot pravijo v ZD Ljubljana, se vsak zdravnik individualno odloči, komu izdati račun oziroma kdaj je bil obisk pacienta nenujen, statistike o tem pa ne vodijo. “Stvar presoje nujnosti je domena triažnega procesa in ni mogoče našteti področij oziroma primerov, ki so ali niso nujni,” so pojasnili.

Zagotovo pa so nenujne zadeve predpis recepta za redno terapijo, zahteve po napotnici za različne kontrolne preglede, razne kronične spremembe po koži, maslo v ušesih, večdnevne kronične bolečine v križu ali drugih sklepih, preveze in podobno, so primere našteli v zdravstvenem domu.

Po ceniku stane kratek obisk 11 evrov, prvi kurativni pregled 27 evrov, odstranitev klopa 30 evrov, izdaja nenujne napotnice 20 evrov in predpis recepta 15 evrov.

Dva pacienta, ki opisujeta podobne simptome, imata sicer lahko eden povsem nenujno, drugi pa nujno stanje. Zadnja stvar, ki bi jo hoteli, pa je, da kdo od nujnih bolnikov ne bi prišel na urgenco zaradi skrbi, da bi moral plačati. Tudi to je verjetno eden od razlogov, da zdravniki nenujne obiske zaračunajo precej redkeje, kot bi jih lahko, če bi strogo upoštevali pravila o tem, kaj krije obvezno zavarovanje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje