Na nadaljevanju pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij so se pogajalci dogovorili, da bo delovna skupina pripravila nekaj različnih modelov prevedbe sedanjih delovnih mest na novo plačno lestvico. Pogajalcem jih bo predstavila 14. julija, ko se naslednjič sestanejo na krovni ravni.
Kot je po današnjem srečanju krovne pogajalske skupine v izjavi za medije pojasnila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, primarno rešujejo spodnjo tretjino plačne lestvice, saj želijo, da nobeno delo v javnem sektorju ni vrednoteno manj od minimalne plače, hkrati pa ne želijo ustvarjati novih nesorazmerij in anomalij.
Razmerja želijo postaviti tako, da nihče ne bo na slabšem in da bodo ustrezno vrednotili tudi odgovornosti in pristojnosti posameznikov, je pojasnila.
Ker gre po njenih besedah za zelo zahtevno tematiko, so se dogovorili, da na delovni skupini za pripravo novega plačnega zakona poiščejo nekaj različnih možnih načinov prevedbe na novo plačno lestvico, ki jih bodo obravnavali na naslednjem srečanju.
Po besedah vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja se pri prevedbi v novo plačno lestvico postavljajo številna zahtevna vprašanja, zlasti o vplivu te prevedbe na posamezne plačne podskupine zaposlenih. Kot je izpostavil vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, so skupaj ugotavljali, da je prehod na novo plačno lestvico bistveno bolj zahtevno vprašanje, kot je mogoče bilo videti na prvi pogled, in da prvi vladni predlog prevedbe ne daje želenih učinkov.
Po Počivavškovih besedah bo v prihodnjih tednih ključno vprašanje, kako najti rešitev, ki bo odpravljala plačna nesorazmerja in obenem omogočila tak prehod na novo lestvico, da nobena osnovna plača ne bo več nižja od minimalne. Za njihovo pogajalsko skupino je ključno, da postopek prevedbe ne zamegli problematike obstoječih nesorazmerij v osnovnih plačah.
Kot je pojasnila ministrica, so ugotovili, da odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe v novo plačno lestvico ne morejo obravnavati ločeno, saj lahko to pripelje do obratnih učinkov, kot bi si jih želeli. Ob tem je poudarila, da si vsi želijo pravičen plačni sistem, v katerem se nihče ne bo čutil izigranega. Po njenih besedah implementacijo načrtujejo s 1. januarjem 2024, od javnofinančnih zmogljivosti pa je odvisna dinamika uveljavitev.
Na vprašanje, ali se s tem strinjajo tudi sindikati, ki so želeli vprašanje odprave plačnih nesorazmerij rešiti pred plačno reformo, je Štrukelj odgovoril, da so se sindikati strinjali, da se v okviru delovne skupine poiščejo možne rešitve. Poudaril je, da je treba to vprašanje rešiti na stabilen način, ki ne bo povzročal novih krivic, bo pa odpravil stare.
Po Počivavškovih besedah v tem trenutku ne morejo prejudicirati, kakšna bo končna rešitev, ali bo najprej odprava nesorazmerij in potem nova lestvica, ali oboje skupaj. Strinja se, da preigrajo različne možnosti, in upa, da bodo našli kakšno, ki bo dala zadovoljive rezultate.
Na današnjem srečanju so govorili tudi o vladnem predlogu kolektivne pogodbe za javni sektor, ki ga je predstavila prejšnji teden. Pri tem so po Štrukljevih besedah odprli tudi vprašanje primerljivosti delovnih mest tako v okviru stebrov kot med stebri in tudi vprašanje kvoruma za uveljavitev nove kolektivne pogodbe.
Prav tako so se lotili vprašanja dodatkov, zlasti dodatka za izpostavljenost oz. nevarnost, pri katerem ostaja dilema, ali ga določiti v nominalnem znesku ali v deležu plače. Sindikalna stran pa je po Počivavškovih besedah tudi podala svoj predlog mehanizma za usklajevanje vrednosti plačnih razredov.
Na vprašanje, kaj je pričakovati po petku, ko se izteče prvotno določen rok za dogovor iz oktobrske zaveze, je Štrukelj odgovoril, da bodo odzivi posameznih sindikatov različni, da pa v konfederaciji, ki jo vodi, in zlasti v šolskem sindikatu Sviz ne načrtujejo ničesar posebnega.
Počivavšek je dodal, da se bodo sindikati verjetno odločali različno in da bo to odvisno tudi od tega, kako verjetno se bo kazal konec pogajanj. Poudaril pa je, da so odprava plačnih nesorazmerij in popravki plačnega sistema nujni ne glede na morebitne sindikalne aktivnosti.
Tudi Štrukelj in ministrica sta se strinjala, da je treba sistem prenoviti. “Mislim, da bomo na koncu našli soglasje, ne glede na to, ali kateri od sindikatov načrtuje kakšno aktivnost ali ne, še vedno pogajanja tečejo in so zelo konstruktivna,” je dejala ministrica.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje