Poslanci NSi so skupaj s poslanci Svobode in SD vložili predlog za spremembe ustave na področju postopkov imenovanja vlade. Kljub temu da so svoje podpise prispevali, so v SD poudarili, da njihova končna podpora predlaganim spremembam še ni zagotovljena. Poslanci koalicijske Levice in opozicijske SDS podpisov niso prispevali. V Levici so poudarili, da sicer ne nasprotujejo samemu začetku postopka, medtem ko v SDS menijo, da bi spremembe "skozi stranska vrata pripeljale predsedniški sistem".
Poslanci Svobode in SD so se pridružili pobudi NSi in v državni zbor vložili predlog za spremembe ustave, ki se nanašajo na postopek imenovanja vlade. Spremembe bi po besedah vodje poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja postopek naredile “bolj učinkovit in racionalen”.
“Trenutno na tem področju velja zastareli socialistično skupščinski sistem imenovanja vlade. Predlagatelji pa ga želimo spremeniti v sodoben in parlamentaren sistem, ki bo morda celo bližje nemškemu sistemu,” je dejal in se pošalil, “če je kdo racionalen v Evropi in svetu, so to Nemci in ta cilj zasledujemo”.
Ministre bi imenoval predsednik republike
Omenjene poslanske skupine predlagajo, da bi ministre imenoval predsednik oziroma predsednica republike, in ne več državni zbor, kot je v veljavi zdaj. “S tem, da pri nas ministre trenutno potrjujemo v državnem zboru, smo unikum, in želimo, da se to naredi tako, kot je treba, da ima predsednik republike protokolarno funkcijo pri imenovanju,” je opisal Cigler Kralj. Ob tem je poudaril, da predsednik republike imenovanih ministrov ne bi mogel zavrniti, tako kot v sedanji ureditvi ne more zavrniti razglasitve zakonov.
“Odpravili bi tudi nesmiselno zagato, do katere lahko prihaja in je že prišlo, ko imamo v Slovenji istočasno dva predsednika vlade,” je dodal Cigler Kralj – “enega, ki je že izvoljen, pa še nima svoje ekipe ministrov, in drugega, ki je v odhajanju, ampak še ima ekipo, o pristojnosti katere se vedno znova ugiba”.
Cigler Kralj meni, da bi se postopek imenovanja vlade z odpravo te dvojnosti “izčistil in vedno bi imeli predsednika vlade s polnimi pooblastili”.
Predlagane ustavne spremembe bi prav tako odpravile možnost interpelacije posameznih ministrov in prinesle možnost interpelacije celotne vlade. “To je odgovor predvsem tistim, ki imajo zadržke ali strah, da bi ta predlog povzročil zmanjšanje pristojnosti ali pa predvsem nadzorstvene funkcije parlamenta,” je opisal Cigler Kralj.
Po njegovih besedah želijo predlagatelji narediti prav nasprotno, in sicer povečati nadzorstveno funkcijo parlamenta. “Na interpelaciji bo moral biti vedno prisoten predsednik vlade, tudi če se bo nanašala samo na eno področje dela vlade,” je opisal.
Po predlogu sprememb se z zakonom tudi ne bi več urejalo število ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.
“Oblikovanje vlade je pomembna in ključna stvar. Ko se tisto nedeljo po volitvah zapro volišča, je čas, da se vse, kar je bilo načrtovano in obljubljeno, realizira, in to hitro, na kratko in učinkovito,” je spremembe komentiral vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic, ki je prispevala svoje podpise.
Sajovic meni, da bi predlagana poenostavitev postopka to brez dvoma omogočila. “To je velik korak nasproti volilkam in volilcem,” je dejal. Po njegovem mnenju je pravilno, da predsedniku vlade “maksimalno olajšamo administrativno-birokratske postopke”, saj s tem, ko postane predsednik vlade in izbere svoje ministre prevzema veliko odgovornost.
Sajovic je dodal, da so v poslanski skupini Svoboda opozorili tudi, da imamo v ustavi zapisano, kdo je lahko poslanec, ne pa tega, kdo je lahko minister. “Gre za opredelitev osnovnih kriterijev, da s strani predsednika države ne prihaja do pomislekov, ampak da je to pravno formalno že prej urejeno,” je še povedal Sajovic, ki to, da se za ustavne spremembe zavzemata dve stranki koalicije in ena stranka opozicije skupaj, razume kot pomembno sporočilo.
Podpisi SD še ne pomenijo končne podpore
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, ki je prav tako prispevala podpise za začetek postopka, je dejal, da so znotraj stranke opravili številne pogovore, ko je prišla pobuda NSi. “S tem smo pokazali, da znamo prisluhniti tudi nasprotnemu političnemu polu.”
Je pa opozoril, da podpisi SD za začetek postopka ne pomenijo nujno tudi končne podpore spremembi ustave. Da podpise prispevajo, so se namreč odločili zato, da omogočijo široko politično in strokovno razpravo. V stranki imajo največje pomisleke prav do tega, da se imenovanje ministrov prenese na predsednika republike.
O dvotretjinski podpori ne dvomijo
Za potrditev ustavnih sprememb je sicer potrebna dvotretjinska večina oziroma glasovi 60 poslancev, ki pa jih poslanske skupine, ki so prispevale podpise za začetek postopka, v seštevku nimajo. Cigler Kralj je poudaril, da nadaljujejo pogovore z vsemi in verjamejo, da bodo dvotretjinsko podporo dobili, sicer sprememb niti ne bi predlagali. “To, da se bo začel postopek, pomeni ravno to, da lahko odpremo javno razpravo,” je dejal in poudaril, da računajo na široko podporo stroke, ki bo po njegovem prepričanju spremenila tudi naklonjenost preostalih dveh strank, zastopanih v parlamentu. Poudaril je tudi, da so v NSi pripravljeni na iskanje kompromisov.
V poslanski skupini Levica podpisov niso prispevali, ne nasprotujejo pa začetku tega postopka in odpiranju javne razprave, je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.
“Menimo, da je trenutna vloga, ki jo ima državni zbor, čeprav kot neki unikum v tem evropskem prostoru, pomembna v smislu odnosov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti. To, da ima možnost interpelirati posamične ministre in jih zaslišati, se nam zdi pomembno tudi s simbolnega vidika,” je dejal. Vatovec je dodal, da bi bila sprememba, ki bi prinesla ukinitev zaslišanj oziroma njihovega pomena, pa tudi ukinitev instituta interpelacije posamičnega ministra, “prevelika glede na to, kakšni bi bili izkupički”.
SDS predloga “zagotovo ne bo podprla”
Vodja poslanske skupine SDS, ki prav tako ni prispevala podpisov za začetek postopka, Branko Grims je poudaril, da SDS sedanjega predloga “zagotovo ne bo podprla, saj predlog kot tak za SDS ni sprejemljiv”.
“Vzpostavlja neki kvazi predsedniški sistem po nepotrebnem. Če je to, da bi predsednik republike potrjeval ministre, samo formalnost, je tak predlog nepotreben in bi to mirno lahko opravil predsednik vlade sam,” je dejal. Grims meni, da bi predlog “skozi stranska vrata pripeljal predsedniški sistem, kar je bistvena sprememba glede na obstoječo pravno ureditev”.
Vsekakor pa bi bilo prav – tako Grims – da bi prej ali slej prišli do sistema, v katerem bi z ustrezno večino potrdili celotni predlog vlade skupaj s predsednikom vlade in ministri. “Nobenega razloga ni, da se najprej voli predsednika vlade, kasneje pa imenuje še ministre, kot je zdaj,” je dejal Grims.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje