V UKC Ljubljana je soglasja za nadurno delo preklicalo med 415 in 420 zdravnikov oziroma preko 30 odstotkov, je po stavkovnem zboru ocenil predstavnik Fidesa v kliničnem centru Milenko Stanković. V primeru, da bodo vodstva zavodov zdravnikom preklicala soglasja za delo pri drugih delodajalcih, v sindikatu razmišljajo o tožbah.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so za STA v petek sporočili, da je soglasja za nadurno delo do takrat preklicalo 198 oziroma 13 odstotkov zdravnikov, po besedah Milenka Stankovića pa so številke višje. Soglasja je preklicalo med 415 in 420 zdravnikov, ob tem, da starejši od 55 let preklicev niso podali, saj po zakonodaji niso dolžni opravljati dežurstev, je povedal.
Zaradi številk, ki se pojavljajo v medijih in so po besedah predstavnika Fidesa nekorektne, so tudi starejše od 55 let in vse tiste z otroki, mlajšimi od treh let, pozvali, naj soglasja prekličejo.
Preklicev soglasij za nadurno delo je bilo v ljubljanskem UKC največ med zdravniki na kirurški kliniki, ginekološki kliniki, med delujočimi v intenzivnih enotah, v diagnostiki – denimo radiologiji, pa tudi med anesteziologi. Najmanj preklicev je bilo na internih klinikah. “Tudi zato, ker so ponekod v preteklosti dobro kadrovali in imajo ambulante in nujno zdravstveno varstvo pokrito tudi brez soglasij za nadurno delo,” je pojasnil.
UKC za zdaj ni napovedal preklica soglasij za delo drugje
V nekaterih bolnišnicah so ob preklicih soglasij za nadurno delo – ta po podatkih ministrstva za zdravje v veljavo večinoma stopijo marca – napovedali preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih delodajalcih.
Vodstvo UKC Ljubljana se do petka za ta korak ni odločilo. Stanković je pojasnil, da so soglasja večinoma izdana za delo v drugih javnih zavodih, zato bi preklic pomenil “strel v koleno”.
Za preklice soglasij za delo pri drugih izvajalcih sicer delodajalci po njegovi oceni nimajo pravnih osnov. Tudi brez podpisanega soglasja za nadurno delo so zdravniki v svoji matični javni ustanovi po zakonu namreč dolžni opraviti do osem nadur tedensko in torej ne odklanjajo nadurnega dela, je pojasnil.
Stanković, sicer podpredsednik sindikata Fides, zato napoveduje možnost vlaganja tožb. Vsem članom bodo nudili pravno pomoč. “Kaznovati nekoga, ki dela po zakonu, je unikum,” je bil kritičen.
Na vprašanje, ali bi se po njegovi oceni pogajanja z vladno stranjo lahko zaključila do marca, je odgovoril, da če se bodo nadaljevala s trenutnim tempom in nepripravljenostjo nasprotne strani, ni optimističen.
Veliko zdravnikov, s katerimi se pogovarja, sicer pravi, da soglasij za nadurno delo več ne bodo podpisali. Sam na letni ravni opravi skoraj 1.000 nadur in pravi, da ni več pripravljen toliko delati. “Vsa ta leta so pustila določene posledice”, je opozoril.
Kako stavkajo na NIJZ?
Sindikalna zaupnica Fidesa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Evita Leskovšek je povedala, da zbori zdravnikov na inštitutu potekajo vsak dan. Podpora stavki je velika, zborov se udeležuje večina zdravnikov, je dejala.
Na NIJZ stavkajo na način, da ne pišejo nekaterih konzultacij, ne sodelujejo z mediji, zastala pa je tudi priprava analiz, je pojasnila. Kljub stavki pa izvajajo vse nujne ukrepe za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, kamor sodijo tudi obravnave izbruhov nalezljivih bolezni ter obravnave posameznih primerov epidemiološko pomembnih nalezljivih bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja posameznika in družbe.
Med te ukrepe denimo sodijo tudi iskanja morebitnih tveganih kontaktov primerov oslovskega kašlja, ki jih je treba zaščititi. Spremljajo tudi morebitne grožnje okolju.
Zdravniki na inštitutu zaradi narave dela nimajo podpisanih soglasij za nadurno delo. Če bi delali ob podpisanih soglasjih, bi jih zdaj preklicali, je poudarila. Tudi sama upa, da se bodo pogajanja z vladno stranjo zaključila do marca. Če bo prišlo do uveljavitve preklicev soglasij za nadurno delo, ki so jih podpisali številni zdravniki v bolnišnicah, pa tudi v zdravstvenih domovih, bo namreč prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema, je opozorila.
Najdaljša stavka: “Vzdušje še zmeraj borbeno.”
Sindikat Fides je vstopil v peti teden stavke, ki je z današnjim dnem postala najdaljša doslej. Tudi danes v številnih zdravstvenih ustanovah potekajo stavkovni zbori, kamor pa mediji nimajo vstopa.
Po besedah Stankovića je bila udeležba na zboru, ki se je v UKC Ljubljana začel ob 7.30, kljub jutranji uri velika. “Vzdušje je še zmeraj borbeno,” je poudaril.
Fides je stavko do preklica po enodnevni opozorilni stavki začel 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Stavka traja že 28 dni in je tako najdaljša v zgodovini države. Leta 1996 je stavka trajala 22 dni, leta 2002 16 dni, leta 2016 pa je trajala 27 dni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje