Z drugim poživitvenim odmerkom, ki je priporočen za ranljive skupine, se je cepilo nekaj manj kot 40 tisoč prebivalcev, to je dva odstotka. Povprečje držav EU je višje, okrog 7 odstotkov. Najnovejšega cepiva proti omikronu BA.4/5 je na zalogi dovolj. Da bi moral NIJZ bolj aktivno promovirati cepljenje, je prepričana dr. Bojana Beović, ki opaža, da so v bolnišnicah med tistimi, ki zbolijo za covidno pljučnico in nimajo drugih bolezni, večinoma necepljeni.
V skladiščih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je cepiv proti covidu na pretek. Septembra smo v Slovenijo najprej prejeli cepiva proti prvotnemu omikronu (BA.1), in sicer 141.400 odmerkov Moderninega in 302.400 odmerkov Pfizerjevega. Kmalu zatem je prispelo tudi Pfizerjevo cepivo, prilagojeno proti omikronu BA.4/5, do zdaj so dobavili 345.600 odmerkov.
Kot kaže, so zaloge glede na povpraševanje zadostne. Za drugi poživitveni odmerek se je odločilo nekaj več kot 39.500 prebivalcev, kar je okrog dva odstotka. V Evropski uniji je z drugim odmerkom v povprečju cepljenih sedem odstotkov ljudi, a je tudi delež osnovno cepljenih večji.
Po podatkih, ki jih zbira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), je v EU osnovno cepljenih proti covidu 73 % (v Sloveniji 57 %), s prvim poživitvenim odmerkom pa 54 % (v Sloveniji 31 %). Cepilni prvaki so Švedi, kjer je drugi poživitveni odmerek prejela petina prebivalstva, med starejšimi od 60 let pa je delež precepljenosti z drugim poživitvenim odmerkom 68-odstoten. V povprečju je v EU z dvema poživitvenima odmerkoma cepljenih 17 % starejših od 60 let, v Sloveniji pa po teh podatkih okrog 5 %.
Cepiva iz skladišč NIJZ naročajo cepilni centri oziroma zdravstveni domovi. Praktično povsod je na voljo cepivo Pfizerja proti različicama omikrona BA.4/5. Gre za najnovejše cepivo, ki sicer ni bilo preizkušeno na ljudeh (zakaj to ni nič nenavadnega, lahko preberete tu), a deloma ščiti tudi pred okužbo s trenutno prevladujočo različico omikrona in ne le pred hudim potekom bolezni. Kot pravijo na NIJZ, cepilni centri poleg omenjenega naročajo tudi Modernino cepivo, prilagojeno prvotni različici omikrona BA.1, saj se želijo nekateri ljudje izrecno cepiti s cepivom tega proizvajalca. Na NIJZ sicer za zdaj nimajo zbranih podatkov, koliko ljudi se je odločilo za katero (pod)vrsto cepiva.
V večini krajev se je mogoče cepiti enkrat ali dvakrat tedensko v terminih, ko naročanje ni potrebno, mogoče pa se je tudi naročiti. V Ljubljani delujejo tudi mobilne cepilne enote, med drugim se lahko cepite v nakupovalnem centru v Šiški in na Kongresnem trgu.
Brez promocije, brez navala
V ribniškem zdravstvenem domu so nam povedali, da je zanimanje za cepljenje precej majhno in da zato naročajo manjše zaloge cepiva, ki ga sproti porabljajo. Ljudje pred cepljenjem pogosto pokličejo in se pozanimajo, katero cepivo imajo na voljo. Podobno je povsod po Sloveniji, gneče in vrst za cepljenje ni videti.
Da bi bilo pametno ljudi spodbuditi k ponovnemu cepljenju, pravi dr. Bojana Beović, članica posvetovalne skupine za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. “Opažam, da so ljudje v dvomih, sprašujejo se tudi, katero cepivo izbrati,” pojasni Beović. “Smernice s priporočili za drugi poživitveni odmerek so znane že od aprila, kakšne velike promocije cepljenja med temi skupinami pa ni bilo.”
Za promocijo cepljenja je odgovoren NIJZ, zato smo jih povprašali, ali načrtujejo kakšno promocijsko akcijo cepljenja proti covidu in kdaj. “Komunikacijske aktivnosti NIJZ za spodbujanje cepljenja proti covidu-19 potekajo že ves čas prek različnih komunikacijskih kanalov,” so zapisali. “V naslednjih tednih bomo k temu tako kot vsako leto dodali še spodbujanje k cepljenju proti gripi in spodbujanje k zaščitnim ukrepom proti respiratornim okužbam, kar pomeni, da bomo spodbujali tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. V naslednjih tednih in mesecih bomo še okrepili komunikacijske aktivnosti. Del kampanje je tudi naš novi slogan Zdravje je skrb za vse,” pojasnjuje NIJZ.
Robert Golob je že pred volitvami napovedal drugačen pristop k epidemiji, predstavniki vlade, tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ves čas poudarjajo, da bo cepljenje ostalo prostovoljno. Trenutno 98 % okužb povzroča podrazličica omikrona BA.5, ki v primerjavi z različico delta, ki je krožila pred enim letom, res povzroča precej blažji potek bolezni in redkeje povzroči covidno pljučnico. Vendar pa, pravi Beović, so tisti, ki so hospitalizirani zaradi covidne pljučnice in nimajo drugih bolezni, večinoma necepljeni. Pogosto pa morajo v bolnišnico tudi tisti, ki jim okužba s koronavirusom povzroči poslabšanje drugih bolezni.
Cepljenje s poživitvenim odmerkom je priporočeno predvsem skupinam z večjim tveganjem za hujši potek, to so ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci domov za starejše občane oziroma socialnovarstvenih zavodov in vsem starejšim od 60 let. Še posebej je cepljenje za navedene ogrožene skupine priporočljivo, če je od zadnjega cepljenja minilo več kot šest mesecev. Za navedene ogrožene skupine sta priporočljivi tudi cepljenji proti gripi in pnevmokoknim okužbam.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!