Menu ItemMesec januar bi moral biti najhladnejši mesec v letu in vrhunec zime. Tako pa smo na prehodu v novo leto beležili temperaturne rekorde, bilo je celo 15 stopinj Celzija topleje od povprečja za ta čas. Kako pogoste bodo takšne zime, bomo sploh še imeli kakšno res hladno in kateri so najbolj izstopajoči ekstremi minulega leta, ki je bilo v Sloveniji najtoplejše od začetka meritev? O tem sta v oddaji N1 STUDIO razpravljala Žiga Zaplotnik, raziskovalec na evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, in eden od glavnih razlagalcev podnebnih sprememb pri nas, ter Gregor Vertačnik, klimatolog agencije za okolje.
V večjem delu Evrope govorijo o zimskem vročinskem valu – smučišča v sredogorju so zelena, tekmovanja v zimskih športih odpadajo ali pa so videti kot konec marca, po travnikih namesto snega gledamo bele zaplate marjetic, na plano so že pokukali zvončki in trobentice.
Decembra smo bili priča vremenskemu preobratu, ki je vodil do temperaturnih rekordov. Večji del Slovenije je imel tako v prvih dveh tretjinah decembra dokaj običajno vreme, ko je bilo sredi meseca ponekod nekaj dni celo hladneje od dolgoletnega povprečja. Zanimivost, ki jo je izpostavil klimatolog Agencije RS za okolje (Arso) Gregor Vertačnik, pa je ta, da je bila v Ljubljani šele 12. decembra prvič v letošnji jesensko-zimski sezoni izmerjena temperatura pod lediščem, kar je rekordno pozno. “Okoli 20. decembra se je nato počasi ogrelo, prazniki so nato minili v zelo toplem vremenu, zlasti toplo je bilo na prehodu iz starega v novo leto, ko smo izmerili več kot 10 stopinj Celzija,” je povedal Vertačnik.
Poglejte tudi N1 podkast: “Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
“Zavedati se je treba, da je december oziroma zima že na splošno najbolj variabilen del leta, ko so nihanja znotraj nekega večmesečnega obdobja največja in bistveno večja kot poleti. To je nekako pričakovano, saj smo pozimi tako pod vplivom zelo mrzlih arktičnih zračnih mas kot tudi dokaj toplih subtropskih mas,” je temperaturne spremembe komentiral Žiga Zaplotnik, raziskovalec na evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi. Dodal je, da smo bili tokrat pod zelo močnim vplivom toplega zraka iznad Atlantika. To je tudi vplivalo na to, da smo marsikje po Evropi beležili temperaturne rekorde. Tako je izpostavil primer Varšave, ki je prejšnji januarski rekord podrla za 5 stopinj Celzija. Temperaturne anomalije ponekod po Evropi pa so znašale tudi okoli 20 stopinj.
Izstopali predvsem ekstremi ob koncu decembra in v začetku januarja
Po mnenju Vertačnika je bilo presenetljivo in hkrati izjemno predvsem obdobje konec decembra in začetek januarja. “Drugo najbolj izrazito pa je bilo precej hladno dolgotrajno obdobje na severu Evrope. Recimo na Islandiji in v delu Skandinavije, kjer je običajno čez dan mogoče malenkost hladneje kot pri nas, se je temperatura tudi po nekaj tednov skupaj držala pod ničlo,” je predstavil Vertačnik. Marsikateri del severne Evrope je imel tako kljub vsemu sorazmerno hladen december, medtem ko je bil v južni in deloma vzhodni Evropi zelo topel.
Vertačnik se je ob iskanju izstopajočih vremenskih dogodkov dotaknil tudi burnega dogajanja v ZDA, Kanadi in večjem delu Mehike, kjer so izmerili tudi najnižje decembrske temperature v zadnjih 20 ali 30 letih. Medtem pa je bilo sorazmerno toplo v vzhodnem delu Kanade in ponekod po ZDA. “Kontrast v Ameriki je bil med vzhodnim in zahodnim, v Evropi pa med severnim in južnim delom,” je dejal. Zaplotnik je ob tem sicer mnenja, da takšni prodori hladnega zraka za ZDA niso nič neobičajnega. “Tam pride do t. i. učinka skalnega gorovja in to skalno gorovje povzroči, da se neki stolpec zraka odkloni proti jugu. Posledično imamo lahko zato izjemna dnevna nihanja,” je pojasnil.
“Vprašati se je treba, kaj je vzrok”
Pri vseh vremenskih ekstremih, ki smo jim priča zadnje obdobje, se je po mnenju Zaplotnika treba vprašati predvsem, kaj je vzrok za “pomladne” razmere pozimi. “Jasno je, da če bi znali natančno identificirati vzrok, bi ga verjetno znali tudi napovedati,” je dejal. Meni, da bi en takšen razlog zagotovo lahko bil zelo topel Atlantik, drugi vzrok pa, da del severnega ledenega morja, ki je ledeno v vedno manjšem obsegu, trenutno ni zamrznjen. “Led je zelo dober izolator in povzroči, da toplota iz morja ne uhaja v ozračje. Posledično imamo zato tudi izjemne temperaturne anomalije,” je ponazoril Zaplotnik. Težko pa je opredeliti natančen vzrok, je še dodal.
Vertačnik pa na drugi strani, da gre za splet dokaj nenavadne vremenske situacije ob koncu prejšnjega in začetku novega leta. “Nad Evropo namreč kar vztraja izrazit zahodni zračni tok, ki nad večji del Evrope prinaša toplo in vlažno zračno maso iznad Atlantika in Sredozemlja,” pove in dodaja, da je pri teh rekordih, ki smo jih izmerili, ključen dejavnik tudi globalno segrevanje. “V zadnjih 60 letih so se zime v Evropi segrele za približno 2 stopinji Celzija,” izpostavi.
“Takšno leto, kot je bilo leto 2022, pred 50 leti praktično ni bilo možno”
Agencija za okolje je v teh dneh objavila pregled minulega leta, ki je bilo pri nas najtoplejše v zgodovini meritev. To je bilo tudi na račun skoraj rekordno vročega poletja, kar je povzročilo največji požar v zgodovini Slovenije – na Krasu. Je bilo leto 2022 nekakšno opozorilo?
“V nekem smislu je bilo opozorilo. Takšno leto, kot je bilo leto 2022, praktično pred 50 leti statistično ni bilo možno,” je dejal Vertačnik. Dodal je, da je zanimivo pri lanskem letu, v primerjavi s prej najtoplejšim letom 2014 oz. 2019, da smo imeli v letu 2014 zelo pogoste padavine, tudi žled, medtem ko smo imeli lani zelo velik primanjkljaj padavin. “Marsikje še nismo beležili tako suhega večmesečnega obdobja, ki pa se je potem septembra zaključilo z izredno silovitim dežjem, ko smo na nekaterih postajah vzhodne in južne Slovenije izmerili tudi do 20 odstotkov vseh letnih padavin,” izpostavi Vertačnik.
“Ni naključje, da rekordi padajo, to se bo še nadaljevalo”
Da je bilo leto 2022 rekordno, kažejo tudi letošnji povprečni dnevni maksimumi oz. povprečne dnevne temperature v primerjavi s posameznimi dnevi v obdobju od leta 1961 do 1990. “Kar 26 od 365 dni v tem koledarskem letu je bilo toplejših kot kadarkoli v obdobju od leta 1961 do 1990, kar se mi zdi izjemno,” je izpostavil Zaplotnik. Sicer pa po njegovem rekordi niso naključja in jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje.
“Če bomo imeli srečo, le še kakšno desetletje, ko bomo spravili koncentracijo toplogrednih plinov na neke stabilne ravni,” meni.
Lahko že govorimo o novih tipih podnebja?
Ob vseh vremenskih spremembah, ki smo jim priča, se lahko tudi vprašamo, ali že lahko govorimo o novih tipih in podtipih podnebja v Sloveniji. “Če pogledamo to klasično podnebno klasifikacijo, bi rekel, da je še najboljši približek našega podnebja sredozemsko podnebje s suhim in vročim podnebjem in deževnimi zimami,” meni Zaplotnik.
Vertačnik pa je mnenja, da lahko morda govorimo o celinskem podnebju, ki se bo počasi prevešalo bolj k sredozemskemu. “Vseeno pa zaradi reliefnih značilnosti in oddaljenosti od morja to ne bo pravo sredozemsko podnebje,” je prepričan Zaplotnik. Meni, da se razlike med poletjem in zimo verjetno ne bodo bistveno spremenile v temperaturi, bodo pa res poletja šla bolj v sredozemsko smer. Torej poletja bodo z manj padavinami in daljša, zime pa bolj namočene. Ob tem bi se lahko jesenski višek padavin razširil na ostala območja Slovenije, poletni višek pa razcepil v dva viška, pomladanskega in jesenskega.
Kako se prilagoditi višanju temperatur?
Temperature v Sloveniji naraščajo hitreje glede na svetovno povprečje. Medtem ko se je svetovna temperatura v zadnjih 40 letih dvignila za 0,8 stopinje Celzija, se je v Sloveniji za kar 2,2 stopinje. Kaj torej storiti ter kako se temu prilagoditi, glede na to, da segrevanja ozračja ni več moč ustaviti.
Zaplotnik meni, da bomo nekako morali začeti shranjevati viške padavin pozimi in jih hraniti za poleti, ko padavin ne bo. “Prilagoditi se bo moral turizem, kmetijstvo, tudi zimska smučarska središča. Upoštevati je treba, da se za vsake 0,6 stopinj Celzija ogrevanja meja sneženja dvigne za 100 metrov. Tudi talilna doba se podaljša. To je zagotovo treba upoštevati,” je med drugim še izpostavil Zaplotnik.
Pot na Dunaj s falconom ni pozitiven zgled
Ob koncu N1 STUDIO na temo podnebnih sprememb seveda ni šlo brez vprašanja o odgovornosti odločevalcev. Predvsem v luči zadnjega potovanja predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič z letalom do Dunaja, medtem ko je njena stranka Gibanje Svoboda obljubila drugačno politiko in zeleni prehod.
“Mislim, da je vsaj po obljubah to podnebno najbolj ambiciozna vlada, kar pa je treba tudi potrjevati z lastnimi dejanji,” je dejal Zaplotnik, ki sicer za svoje službene poti v Bonn načrtno uporablja vlak, saj pri ogljičnem odtisu prihrani približno desetkratnik. “Verjamem pa, da imajo državniki bolj natrpan urnik, zato bo pomemben predvsem premislek, kateri so tisti dogodki, za katere je smiselno uporabiti tako ogljično intenziven transport. Vsekakor pa s svojimi dejanji dajejo zgled,” pokomentira Zaplotnik.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate na spodnjem posnetku.
Podkast: oddajo lahko tudi poslušate
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje