Menu Item
Trije poslanci SDS, ki niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata, se bodo morali presesti. Po informacijah N1 je namreč vodja poslanske skupine Jelka Godec državni zbor danes obvestila o spremembi sedežnega reda v veliki dvorani. Največja opozicijska stranka sicer ob vse bolj pestrem referendumskem dogajanju in kopici različnih pobud predlaga tudi spremembo zakona, ki bi omogočila poseben referendumski dan.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je po informacijah N1 vodstvo državnega zbora danes obvestila o spremembi sedežnega reda v veliki parlamentarni dvorani. Presedli bodo tri poslance SDS, ki niso podpisali izjave o zvestobi stranki – Anžeta Logarja, Evo Irgl in Dejana Kaloha, toda v nasprotju s pričakovanji ne v zadnjo vrsto. V klopeh največje opozicijske stranke bo sicer tudi nekaj drugih zamenjav sedežev.
Ob Jelki Godec bo v prvi vrsti tako po novem namesto Eve Irgl sedela Anja Bah Žibert, sosednje mesto Anžeta Logarja pa bo zasedel Franc Breznik. V prvo vrsto prihaja tudi Alenka Helbl. Logar in Irgl pa se skupaj s Kalohom, ki je doslej sedel v zadnji vrsti, selita na skrajno desne pozicije v klopeh SDS – tu ob robu, zraven poslancev NSi, so doslej sedeli Andrej Hoivik, Zoran Mojškerc in Jožef Lenart, ki so zdaj dobili nove sedeže. Skupno tako poslanska skupina opravlja kar devet menjav v sedežnem redu.
Za pojasnila smo prosili tudi SDS, a se na našo prošnjo niso odzvali.
Je pa o tej pričakovani spremembi v četrtkovih Odmevih spregovoril predsednik stranke Janez Janša, ki ga je voditeljica povprašala o selitvi trojice v zadnjo klop – to se potem danes sicer ni zgodilo. Dejal je, da v zadnji vrsti že zdaj sedi pet ali šest poslancev SDS in da to ni oslovska klop. “Res pa je, da tisti, ki je rekel, da ne bo zastopal programa stranke, s katerim je bil izvoljen, ampak nekaj drugega, verjetno ne bo sedel v prvi vrsti, kjer je vodja poslanske skupine in še nekateri predsedniki odborov,” je dodal.
Ob tem je poudaril še, da to ne pomeni, da zavračajo sodelovanje s stranko, ki bi lahko nastala iz Platforme Sodelovanja. Janša je sicer še enkrat ponovil, da Logar ustanavlja svojo stranko.
Pred tem je Jelka Godec že vložila predlog za razrešitev treh neposlušnih poslancev s predsedniškega in podpredsedniških mest v odborih. Logar je podpredsednik odbora za zunanjo politiko, Irgl predsednica komisije za peticije in Kaloh podpredsednik odbora za obrambo. O njihovi razrešitvi z vodilnih položajev v odborih mora v skladu s poslovnikom sicer odločiti državni zbor, torej poslanke in poslanci z večino na plenarni seji.
Logar, Irgl in Kaloh sicer že nekaj časa ne prejemajo več vabil na redne tedenske seje poslanske skupine. Prav tako omenjeni poslanci niso prispevali podpisov pod pobude SDS za razpis posvetovalnih referendumov. V največji opozicijski stranki med drugim predlagajo razpis referenduma o nastanitvah nezakonitih migrantov v Sloveniji in o zaupanju v vlado, volilce pa želijo tudi vprašati, kaj menijo o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge.
SDS predlaga tudi referendumski dan
Največja opozicijska stranka je medtem v parlamentarni postopek vložila tudi predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Vsebuje zgolj dva vsebinska člena. Po prvem bi določili referendumski dan – referendume bi izvedli na drugo nedeljo v maju. Po drugem pa bi državnemu zboru omogočili, da bi lahko določil tudi drugi dan glasovanja na referendumu. A bi moralo zanj glasovati dve tretjini navzočih poslancev, od dneva razpisa referenduma do druge nedelje v maju pa ne bi smelo preteči manj kot šest mesecev.
Predlagano rešitev so v SDS obrazložili z navedbami, da bi se z določitvijo referendumskega dneva izognili nepotrebnim stroškom, hkrati pa ne bi posegli v ustavne pravice državljank in državljanov ter bi še naprej omogočali široko participacijo volilcev v zakonodajnem postopku.
“S tem, ko se določi en dan v letu za referendum in se ne omejuje pogojev za izvedbo in veljavnost referenduma, se posredno omogoči, da bodo državljanke in državljani bolj seznanjeni z vsebino referenduma, saj bo dan za referendume splošno znan in pričakovan. S tem se bo tudi povečala udeležba na referendumu,” so zapisali v SDS. Izpostavili so še, da bi referendumski dan tudi “pripomogel k demokraciji ’soglasja’, saj bi povzročil, da politične stranke med seboj raje sklepajo kompromise ter se usklajujejo, kot pa da do usklajevanja, tudi z interesnimi skupinami, sploh ne pride”.
Izjema za razpis referenduma, ki ne bi bil na drugo nedeljo v maju, naj bi po navedbah SDS veljala za tiste zakone, ki na potrditev ne bi mogli čakati celo leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje