Neuradno: Robert Golob načrtuje naskok na premierski stol

Slovenija 16. Dec. 202106:53 > 10:047 komentarjev
Delite:
Robert Golob, Gen-I
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Robert Golob se namerava podati v tekmo za premiersko mesto, poudarjajo naši sogovorniki iz njegovih krogov. Pred tem pa naj bi se "pozicioniral". Ideja naj bi bila, da se ne bo postavil ne na levo ne na desno in ne na politično sredino, temveč se bo skušal prikazati kot nekdo, ki je nad tovrstnimi delitvami.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob je pred tednom dni obelodanil, da se bo politično aktiviral. Kako bo to storil, ni razkril. Govoril je o oblikovanju civilnodružbene platforme za dvig politične kulture, dopustil je možnost, da bo kandidiral na prihodnjih državnozborskih volitvah, mandatarski položaj naj ga ne bi pritegoval … Teden dni kasneje naši viri iz Golobovih krogov pravijo, da načrtuje naskok na premierski položaj. Zavedal naj bi se, da tega projekta ne bo mogel izpeljati brez stranke: bodisi da ustanovi novo ali prevzame katero od že obstoječih (spomnimo, da mu je ljubljanski župan Zoran Janković pripravljen prepustiti Pozitivno Slovenijo, sodelovanje z Golobom si želijo v novo nastajajoči stranki Igorja Zorčiča …).

Pred tem pa naj bi se Golob po besedah naših sogovornikov “pozicioniral”. Ideja naj bi bila, da se ne bo postavil ne na levo ne na desno in ne na politično sredino, temveč se bo skušal prikazati kot nekdo, ki je nad tovrstnimi delitvami in nad omejenostjo aktualne politike. Igral naj bi na karto politične normalnosti in prav beseda “normalno” bo po napovedih naših virov v Golobovi volilni kampanji največkrat izrečena.

Prvi korak k pozicioniranju Roberta Goloba naj bi bila današnja javna tribuna z naslovom V kakšni državi želimo živeti?. V Golobovih krogih priznavajo, da bo ta tribuna “izrazito levo obarvana”. A hkrati dodajajo, da se je pred časom udeležil dogodka, na katerem so bili navzoči številni politiki, ki sodijo na desni pol političnega prostora. Prav s sposobnostjo širokega druženja in sodelovanja naj bi Golob po teh navedbah pokazal sposobnost preseganja sedanje razklanosti slovenske družbe.

Na današnjo tribuno je povabljenih nekaj strokovnjakov, kot je profesor Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se v politične vode nikakor ne nameravajo podati. O nekaterih udeležencih pa v zadnjem času vztrajno krožijo informacije, da bi se utegnili politično angažirati. Poleg Goloba, ki je te informacije že potrdil, v to skupino sodita še predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, ki se glede morebitne prihodnje politične poti sicer še ni izrekel, in žvižgač Ivan Gale, ki ne skriva, da bi ga zanimala poslanska funkcija. Oba sta nam dejala, da sta privolila v udeležbo na tribuni z zanimivo tematiko in da iz tega ni mogoče delati nobenega zaključka o političnem angažmaju.

Tomaž Vesel
Foto : Borut Živulović/BOBO

Kot je razbrati iz vabila na tribuno, na njej s kritiko aktualne oblasti ne bodo skoparili. Navedeno je namreč, da se je Slovenija v času največjih globalnih izzivov znašla v položaju, v katerem so ogroženi njeni demokratični temelji. “Pod aktualno vlado se stopnjujejo pritiski na institucije, medije in druge podsisteme družbe. Kritika je nezaželena, vrednota postaja biti tiho,” je zapisano v vabilu.

Tribuno organizira društvo v nastajanju Bodi sprememba. “Njen namen je, da se s pomočjo govorcev pogleda, v kakšni državi sploh hočemo živeti,” je povedal predsednik društva Luka Jazbec, ki je sicer zaposlen v družbi Gen-I. Več o društvu, ki je očitno Golobov projekt, bi lahko razkrili že na današnjem dogodku.

Bolj ali manj vznemirjene stranke KUL

Nobena skrivnost pa ni, da napoved Golobove politične aktivacije levosredinsko opozicijo precej vznemirja – nekatere stranke KUL manj, druge bolj. Med prve sodi Levica. Težko si je namreč predstavljati, da bi Golob prevzemal teme Levice in v večji meri nagovoril njene volilce. Tudi v SAB so prepričani, da imajo stabilno volilno telo in da bi jim Golobova stranka lahko speljala le koga od trenutno neopredeljenih volilcev. Bolj vznemirjeni se zdijo v LMŠ in SD. Prve lahko skrbi, da se bo ponovila zgodba s preteklimi novinkami, ki so po zgolj enem mandatu doživele velike padce ali celo izginile s političnega prizorišča. Tudi zadnja javnomnenjska merjenja LMŠ ne kažejo dobro. Socialnim demokratom pa bi se s prihodom Golobove stranke utegnila izmakniti zmaga na levi polovici političnega prostora, o kateri so bili že skoraj prepričani.

Ljubljanski župan Zoran Janković v svojih zadnjih javnih nastopih ni skrival naklonjenosti Golobovemu vstopu v politiko. Nakazal je celo, da bi bilo smiselno, da bi bil skupni mandatarski kandidat koalicije KUL, ki bo po Jankovičevem prepričanju sicer zmagovalka prihodnjih volitev. A navdušenja nad takšno Golobovo vlogo v levosredinskem četverčku ni. “Mi imamo podpisan sporazum KUL, ki jasno določa, kako je z mandatarjem,” je poudaril prvak LMŠ Marjan Šarec.

KUL
Foto : Marjan Šarec/Twitter

“O skupnem mandatarju štirih strank demokratične opozicije se nismo pogovarjali. S podpisom sporazuma smo se zavezali k povolilnemu sodelovanju, ki je tudi podlaga za pripravo skupnih programskih vsebin. Socialni demokrati smo pripravljeni sodelovati z vsemi, posamezniki in strankami, ki z nami delijo iste vrednote,” je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Ob tem je dodala, da bodo o mandatarju naslednje vlade odločili ljudje na volitvah.

“Štiri stranke demokratične opozicije so načeloma dogovorjene, da bodo izmed sebe našle mandatarja in se po potrebi pogovarjale o morebitnih dodatnih partnerjih v vladi. Če bo šel Robert Golob na volitve in bo dobil ustrezno število mandatov, bomo videli, ali bo obstajala potreba za širitev,” je poudaril vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Tudi generalni sekretar SAB Jernej Pavlič je poudaril, da je pogodba štirih opozicijskih strank jasna: mandatar bo iz tiste stranke, ki bo na volitvah znotraj KUL dobila največ glasov. Po njegovem prepričanju mora naslednjo vlado voditi nekdo od izkušenih politikov. “Vodenje politične stranke in vlade je bistveno drugačno kot vodenje podjetja. Treba je sprejemati velike kompromise in v preteklosti smo videli, da so bili nekateri menedžerji že na prvem preizkusu sestavljanja koalicije zelo neuspešni,” je poudaril Pavlič.

Ob tem je v levosredinskih strankah mogoče slišati tudi razmišljanje, da bodo stranke KUL skupaj na prihodnjih volitvah skoraj zagotovo dosegle boljši rezultat od morebitne Golobove stranke, zato ni razloga, da bi ta blok mandatarstvo prepustil komu tretjemu.

Odzivi strank KUL na Golobovo napoved vstopa na politično prizorišče

“Dobrodošel. Vsakdo se ima pravico politično udejstvovati.”

Marjan Šarec, prvak LMŠ

“Sodelovanje z novo nastalimi strankami bo odvisno od tega, koliko so njihove ideje in politike blizu socialno demokratskim vrednotam in konceptom. Kaj je kdo pripravljen storiti ali narediti, bo pokazal čas.”

Tanja Fajon, predsednica SD

“Ljudje so tisti, ki lahko na volitvah nekomu podelijo mandat za sestavljanje vlade. Pričakujem, da se bo Robert Golob podal v to bitko, dobil določeno število glasov na volitvah in se prebil v parlament. Nato pa bomo videli, kam od tu dalje.”

Matej T. Vatovec, vodja poslancev Levica

“Oblikovanje gibanja še ne pomeni vstopa na politično prizorišče, temveč pomeni zgolj, da se bo Robert Golob z gibanjem odzival na politična vprašanja in podajal svoje poglede. Dokler ne ustanovi stranke, zame ni vstopil na politično prizorišče.”

Jernej Pavlič, generalni sekretar SAB

Komentari

Vaš komentar