Potem ko je premier Janez Janša objavil tvit o nevladnih organizacijah, zbranih v civilni iniciativi Glas ljudstva, so se oglasili nevladniki. Država sofinancira naše programe, ker nas nujno potrebuje, saj naredimo tisto, česar sama ne zmore, opozarja predsednica Društva za nenasilno komunikacijo. Programi nevladnikov so praviloma tudi občutno cenejši, kot bi bili, če bi jih morala izvajati država sama. Tovrstni poskusi diskreditacije največjo škodo prinašajo tistim, ki nevladne organizacije najbolj potrebujejo – ljudem v stiski. V CNVOS medtem ocenjujejo, da gre zgolj za novo "mrtvo mačko" na mizi.
Premier Janez Janša je objavil tvit, v katerem je vprašal, ali “pozna kdo kakršenkoli nacionalni dosežek kateregakoli od spodaj navedenih prejemnikov vašega denarja”. Ob besedilu je pripel seznam nevladnih organizacij, zbranih v civilni iniciativi Glas ljudstva.
Pozna kdo kakršenkoli nacionalni dosežek kateregakoli od spodaj navedenih prejemnikov vašega denarja? pic.twitter.com/rTk6kOxx7p
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 15, 2022
Janša je samo dan pred tem na Twitterju komentiral tudi letošnjo prejemnico naslova Slovenka leta Niko Kovač iz nevladne organizacije Inštitut 8. marec, pri čemer jo je označil za eno od tistih, “ki najbolj nagajajo”.
Na Inštitutu 8. marec, ki se je znašel tudi na seznamu, ki ga je Janša pripel svojemu tvitu, so na družbenih omrežjih zavrnili, da bi kadarkoli prejeli državna sredstva za svoje delovanje. “Predsednik vlade nas uvršča med prejemnike ’vašega’ denarja /…/ zgolj zato, ker smo podpisniki zahtev v okviru projekta Glas ljudstva,” so zapisali.
“Takšni napadi in diskreditacije dela nevladnih organizacij, ki predstavljajo enega najpomembnejših podsistemov naše družbe, krpajo državne luknje, rešujejo probleme, ki jih država ni sposobna rešiti, in bedijo nad ravnanjem države, se morajo končati. Jasno je, da so aktivne in žive nevladne organizacije ključ do demokratične družbe in uresničevanja mnogoterih ustavnih človekovih pravic. Prav je, da zato prejemajo tudi državna sredstva, če se na razpise s svojimi projekti prijavijo.” Inštitut 8. marec
Katarina Bervar Sternad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja podobno ocenjuje, da gre za komunikacijo, ki napoveduje predvolilno kampanjo. “Žal je (Janša, op. a.) spet izbral negativno kampanjo, na kateri bo očitno gradil,” je dejala sogovornica in opozorila, da premier s tem hkrati povzroča uporabnikom nevladnih organizacij “izjemno škodo”. “Ljudje so tisti, ki imajo največ od delovanja nevladnih organizacij. Če bi bila država popolna, potrebe po nas sploh ne bi bilo. Več kot je NVO, bolj je jasno, da država ljudem ne nudi tistega, kar potrebujejo za dostojno življenje. Ker nismo niti blizu takšnemu stanju, smo NVO še kako potrebni v tej družbi,” je poudarila pravnica.
Transparency International Slovenija: Vse to smo že videli
“Najbolj žalostno je, da smo nevladniki že navajeni na takšne odzive (premierja, op. a.),” je opozoril vodja projektov pri Transparency International (TI) Slovenija Sebastijan Peterka. Kot pravi, so jih nazadnje doleteli ob objavi rezultatov indeksa zaznave korupcije pred nekaj tedni. “Ker rezultati za Slovenijo niso bili najbolj spodbudni, smo bili deležni poskusov diskreditacije oziroma zbujanja dvomov o našem delu,” je dejal Peterka. Omenjenega indeksa sicer sploh ne pripravlja TI Slovenija.
“Takšen ’modus operandi’, ki zagotovo ni dober za splošno družbeno klimo, vidimo kot del političnega boja z izmišljanjem nekih navideznih sovražnikov,” je dodal sogovornik in poudaril, da medtem z državo oziroma vladnimi uradniki tvorno sodelujejo.
“Slikovit prikaz tega shizofrenega odnosa je Twitter profil vlade, ki ga upravlja urad vlade za komuniciranje (Ukom). Ta je najprej poobjavil omenjeni tvit predsednika vlade, v katerem nas ta diskreditira, pol ure pozneje pa so poobjavili tvit ministrstva za pravosodje o tem, kako se je včeraj odvil sestanek o predlogu zakona o zaščiti prijaviteljev, na katerem smo z mnenji in komentarji sodelovali tudi mi,” je opisal Peterka. Transparency International Slovenija se ukvarja z vzpostavljanjem integritete in preprečevanjem korupcije. Zaradi korupcije je namreč dostopnost do javnih storitev slabša, to pa poslabšuje tudi kakovost življenja, je pojasnil sogovornik. Ukvarjajo se tudi s porabo javnih sredstev, izvajajo monitoring javnih naročil, si prizadevajo za izboljšanje zaščite žvižgačev. Od 2014 nudijo tudi brezplačno pravno pomoč prijaviteljem korupcije in drugih neetičnih ravnanj.
Društvo za nenasilno komunikacijo: Država nas nujno potrebuje
Društvo za nenasilno komunikacijo se je na Janšev tvit odzvalo na Facebooku, kjer je navedlo svoje “nacionalne dosežke”: v letu 2021 je med drugim z 937 žrtvami nasilja opravilo 8.339 svetovalnih razgovorov in nudilo pomoč 152 otrokom z izkušnjo nasilja.
Predsednica društva Katja Zabukovec Kerin je dejala, da država sofinancira programe NVO, ker zagotavljajo storitve, ki jih državne institucije ne izvajajo oziroma jih ne izvajajo v zadostnem obsegu ali pa jih v NVO izvajajo precej ceneje, kot bi jih izvajale institucije. “Kot primer naj izpostavim naš program za delo s povzročitelji in povzročiteljicami nasilja, kamor uporabnike napotijo centri za socialno delo, šole, tožilstvo, sodišče, probacijska služba, zavodi za prestajanje kazni zapora, mnoge zdravstvene in druge ustanove. V okviru javnih služb primerljivega programa ni. Ministrstva pa razpise, na katerih kandidiramo za sofinanciranje, pripravijo v skladu z nacionalnimi programi, torej v skladu z usmeritvami, ki si jih zastavijo. Država torej sofinancira naše programe, ker nas nujno potrebuje, da naredimo, kar sama ne zmore.”
“V zadnjih tridesetih letih smo bile NVO, ki delujemo na področju preprečevanja in ustavljanja nasilja, sploh nasilja nad otroki in ženskami, gonilna sila sprememb in pomemben partner države pri uresničevanju človekovih pravic družbenih skupin z manj moči.”
Katja Zabukovec Kerin, Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo Ključ: Storitve so za državo cenejše, če jih izvaja NVO
Na seznamu se je znašlo tudi Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi, ki izvaja programe celostne oskrbe žrtvam trgovine z ljudmi, preventivne programe, usposablja strokovno javnost … Predsednica Polona Kovač je dejala, da letno zagotovijo celostno podporo desetim do petnajstim uporabnikom, ki so zelo aktivno vključeni v programe, kar pomeni, da so nameščeni v varni prostor oziroma sodelujejo v programu reintegracije. Še približno 50 osebam letno pa zagotovijo drugačno podporo, denimo skozi svetovalne pogovore.
“Državi zagotavljamo servis,” je poudarila Kovač. “Izvajamo programe, ki jih država ne, in vsaj za nekatere lahko rečemo, da ne bi bilo primerno, če bi jih, saj je za izvajanje aktivnosti potrebna večja mera fleksibilnosti, kot bi jo lahko zagotovila država.”
Poleg tega so storitve v tem primeru lahko občutno cenejše, je dodala. “Dober primer tega so sredstva za preventivne projekte, ki nam jih je Ukom leta 2020 ukinil. Ker pa mora Slovenija vendarle zadostiti zahtevam evropske konvencije o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki državo zavezuje, da izvaja preventivo, so morali najti rešitev. Tako so v ta namen na notranjem ministrstvu zaposlili osebo, ki izvaja delavnice po šolah. Projekt je bil prej vreden 15 tisoč evrov, potem pa se je strošek bistveno povišal. Hkrati pa aktivnosti sedaj izvaja nekdo, ki nima izkušenj s terena,” je še povedala sogovornica.
Društvo SOS telefon: prejemnik državne medalje za zasluge
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja, ki je že pred 33 leti ustanovilo prvo nevladno zatočišče za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, je pred leti prejelo državno medaljo za zasluge za sistematično, strokovno in zavzeto pomoč žrtvam nasilja.
V odzivu na Janšev tvit so zapisali, da je zanje to priložnost, da predstavijo svoje rezultate.
V letu 2021 so v okviru svojih programov dosegli 3.693 uporabnic in uporabnikov. V programu SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja so opravili 3.462 svetovanj. “Razširili smo program in poskrbeli, da smo dostopni in dosegljivi za uporabnice in uporabnike 24 ur na dan, vse dni v letu, v različnih jezikih in na različnih komunikacijskih kanalih,” je opisala predsednica Maja Plaz. V dveh zatočiščih so nudili pomoč in varno namestitev 109 uporabnicam in uporabnikom.
Poleg tega so izvajali akcije ozaveščanja, delavnice, strokovna izobraževanja in tako naprej. Sodelovali so pri pripravi zakonodaje in doseganju evropskih standardov v zvezi z obravnavo kaznivega dejanja posilstva, naštevajo v društvu.
“Leto 2021 je bilo zelo zahtevno leto, tako zaradi epidemioloških razmer kot tudi zaradi sprejetih ukrepov in posledic, ki so jih imeli slednji na povečanje nasilnih vedenj v družinskem krogu. Ves čas smo delali, spremljali razmere in se prilagajali potrebam uporabnic in uporabnikov.
Vse delo je opravila majhna ekipa, 18 zaposlenih in 52 prostovoljk, z veliko entuziazma, med njimi pa kar dve tretjini izpolnjujeta pogoje za zaposlitev strokovnih delavcev na področju socialnega varstva,” je še poudarila Plaz.
CNVOS: Še ena “mrtva mačka” na mizi
Na Janšev tvit so se odzvali tudi v Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Označili so ga za “ceneno preusmerjanje pozornosti”. “Spomnimo se na primer njegovega tvita iz lanskega aprila, ko je zapisal, da je bilo za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi v zadnjih desetih letih namenjeno več denarja kot za gradnjo vseh domov za starejše. To – kot prvo – ni držalo, premier se je ‘zmotil’ za skoraj 900 milijonov evrov. In kot drugo, premier je pozabil povedati, da je bila prav njegova vlada tista, ki je z resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva predvidela, da naj država domove za starejše vedno bolj prepusti zasebni iniciativi,” so poudarili nevladniki.
Premierjev tvit je tako, kot so dejali, zgolj nova “mrtva mačka” na mizi, s katero pozornost javnosti in medijev preusmerja od svojih rabot. “Če se motimo in gre res za nevednost, mu v branje toplo priporočamo zgodbe nevladnic in nevladnikov, ki smo jih zbrali v knjigi Obrazi nevladnikov in mu jo podarili pred nekaj dnevi. Tam lahko prebere o žrtvah nasilja, katerim pomagajo zaposlene in prostovoljke SOS telefona, in o prostovoljcih Slovenske filantropije, ki so v času ukinitve javnega prevoza zaposlenim v domovih za starejše in zdravnikom pomagali, da so prišli v službo.” “Poleg tega,” so dodali v CNVOS, “če bi premier zares bil prepričan o nepomembnosti nevladnih organizacij, ne bi posvečal svojega časa takšnim diskreditacijam. Diskreditacija je, kot vemo, orožje takrat, ko zmanjka vsebine in nastopi strah.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje