Nevladniki v bran varuhinji narave, na katero so se tožbami "spravila" državna elektropodjetja

Več nevladnih organizacij je danes pred ministrstvom za okolje, podnebje in energijo izrazilo podporo predsednici Društva za preučevanje rib Slovenije Andreji Slameršek. Opozorili so na zasebno tožbo podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi proti njej in na tožbo družbe HSE Invest proti društvu. Po njihovem prepričanju gre za t. i. SLAPP-tožbe.

Nagrajena naravovarstvenica

"Andreja Slameršek je ena naših najpomembnejših varuhinj narave. Bila je nominirana za Slovenko leta, v Nemčiji so ji podelili prestižno naravovarstveno nagrado Wolfganga Staaba. Lani je prejela tudi državno nagrado Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave," je v skupni izjavi spomnilo več nevladnih organizacij.

Kot ironično so tako označili, da Slameršek dejansko varuje naravo pred državo, in sicer zadnja leta pred izgradnjo hidroelektrarne Mokrice na spodnji Savi. Sodišča so že večkrat presodila v prid javni koristi ohranjanja narave pred javno koristjo proizvodnje elektrike, a si država in njen energetski lobi kljub temu skozi različne vlade prizadevata še naprej za izgradnjo manjkajoče v načrtovanem nizu hidroelektrarn na spodnji Savi, so nanizali.

Spomnili so, da je februarja ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprožilo nov postopek za prevlado javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije nad javno koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarno, ki bi po mnenju naravovarstvene stroke povzročila resne škodljive posledice za naravna okolja sotočij Krke, Save in Sotle.

Nevladniki trdijo, da je "energetski lobi v očitni nameri, da bi onemogočil njeno pravno zagovorništvo narave", zdaj začel vlagati t. i. SLAPP-tožbe proti Slameršek. "Gre za tožbe, ki jih akterji vlagajo, da bi nadlegovali, ustrahovali in utišali tiste, ki zagovarjajo javni interes," pojasnjujejo.

Družba HSE Invest, ki je pripravila poročilo o vplivih na okolje za hidroelektrarno Mokrice, zdaj toži Društvo za preučevanje rib Slovenije, potem ko je to v poročilu opozorilo na velike nepravilnosti. Obenem je družba Hidroelektrarne na spodnji Savi vložila zasebno tožbo proti Slameršek zaradi javne objave pripomb na to poročilo.

V HSE Invest iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne so se na očitke odzvali, da so kot izvajalec in pooblaščeni predstavnik investitorja v postopku prevlade javnega interesa za HE Mokrice odškodninsko tožbo proti društvu lani vložili "zaradi širjenja neresnic in neutemeljenih obtožb o domnevnem ponarejanju dokumentacije". "Za našo družbo kot uveljavljenega in uglednega projektanta in inženirja je ključna zaščita dobrega imena, zato smo se na takšne navedbe morali odzvati," so zapisali.

Odškodninska tožba je po njihovih navedbah podprta tudi z ugotovitvami kriminalistične preiskave. Kot so zapisali, poročilo na podlagi preiskave trditve Slameršek zavrača, saj ni ugotovilo nobenega kaznivega dejanja.

Nagrada in tožbe

"Na eni strani država podeli najvišje naravovarstveno nagrado Andreji Slameršek, potem pa državni družbi proti njej vložita SLAPP-tožbi zaradi njenega dela, na podlagi katerega je sploh prejela državno nagrado," ugotavljajo nevladniki. Pri tem so spomnili na zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, sprejet v tem mandatu. Vendar pa ta ne vpliva na tožbi zoper Slameršek, so dodali.

Nevladniki tožbi razumejo kot napad na pravno zagovorništvo in ostale pravice, ki jih strokovnim ter civilnodružbenim akterjem zagotavljajo veljavna zakonodaja, ustava in mednarodne pogodbe, kot je Aarhuška konvencija.

"Predstavnice in predstavniki stroke ter civilne družbe se zavedamo, da smo po Andreji Slameršek naslednji na vrsti mi - kdorkoli izmed nas. Zato smo se odločili, da ne bomo čakali, da tudi nas doletijo posamične SLAPP-tožbe, temveč bomo branili pravno zagovorništvo in druge pravice tako, da ji bomo tukaj in zdaj stopili v bran," so zapisali. Napovedali so, da si bodo še naprej prizadevali za ohranjanje narave in prosto tekočih rek ter varovali pravice ljudi.

Pod izjavo so se podpisale organizacije Mladi za podnebno pravičnost, Varuhinje rek, Umanotera, Revivo, Eko krog, Pravna mreža za varstvo demokracije in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja.