Člani odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so potrdili predlog novele zakona o javnem naročanju, s katero želi vlada popraviti ugotovljeno protiustavnost pri popravnih ukrepih. Poleg tega pa predlog zakona vsebuje še nekatere dopolnitve za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je prikimal predlogu novele zakona o javnem naročanju, s katero želi vlada implementirati odločitev ustavnega sodišča glede popravnih ukrepov. “Uvajamo tudi nekatere ukrepe za dvig konkurenčnosti in odpravljamo nekatere administrativne ovire,” je pojasnil državni sekretar Urban Kordič.
Ustavno sodišče je razveljavilo ureditev na področju sankcioniranja kršitev v zvezi z delovnim časom in počitkom, kot nesorazmerno pa ocenilo, da izključitveni razlogi v postopku preverjanja ponudbe niso enaki oz. sorazmerni s tistimi, ki veljajo kot razlogi za naknadni razdor že sklenjenih pogodb, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Kodrič.
Sodišče je dodalo, da ni omogočen enak oz. sorazmeren popravni mehanizem. “Na tej podlagi smo tudi pri ugotovljenih prekrških s področja dela, ki ostaja obvezen razlog za izključitev, dopustili popravni mehanizem na enak način, kot to velja za kazniva dejanja, obenem pa smo kazniva dejanja dodali kot razlog za razvezo pogodbe,” je dodal.
Poleg odprave ugotovljene protiustavnosti predlog zakona vsebuje še nekatere dopolnitve za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja. To je namreč tudi ena od reform, h kateri se je Slovenija Slovenija zavezala v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Predlagana novela tako na primer določa obveznost naročnika o predhodnem obveščanju ustreznih nadzornih organov o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za kršitev te obveznosti je predlagan nov prekršek. Gre za enega izmed ukrepov, s katerim želi država zmanjšati število postopkov s pogajanji brez predhodne objave.
V SDS upali, da bo “od novega zakona kaj več”
Poslanka Janja Sluga (Svoboda) je v razpravi spomnila, da ima predlog novele dolgo brado, pred petimi leti je bila namreč prvopodpisana pod predlog. V javnosti je takrat po njenih besedah odmevalo več primerov, ko so določeni na javnih naročilih gospodarski subjekti dobivali posel od države, nato pa se je pri njih odkrilo izkoriščanje delavcev, neplačevanje delavcev, zaposlovanje na črno, nezakonito posredovanje … “Novela je bila v resnici takrat reakcija na to dejansko stanje,” je izpostavila.
Po njenih besedah mora biti javno naročanje socialno odgovorno. “Poslanstvo javnega sektorja mora biti, da se zavzema in tudi uresničuje najvišje standarde pri uresničevanju in varovanju človekovih pravic ter pravic delavcev,” je dejala.
V SDS so nad zakonskim predlogom razočarani. “Predlog novele zakona o javnem naročanju nekako stremi k temu, da se zadovolji odločbi ustavnega sodišča. V SDS smo upali, da bo od tega zakona kaj več in da se bo dopolnil v še kakšnem drugem segmentu,” je dejala opozicijska poslanka Anja Bah Žibert.
Na področju javnega naročanja bi moralo biti po njenih besedah ključno poenostavljanje postopkov. “Poenostavitve bi morale biti v tem času še toliko pomembnejše, saj živimo v zelo nepredvidljivih razmerah. Ob vsesplošne rasti cen in gibanj na svetovnih trgih bi bilo treba zagotovo naročnikom omogočiti več fleksibilnosti pri sprejemanju javnih naročil. To se mi zdi pomembno in tega v predlogu ni,” je izpostavila.
Odbor je sprejel več dopolnil koalicije, ki so sledila mnenju zakonodajno-pravne službe. Člani so predlog novele po drugi obravnavi podprli z 9 glasovi za, proti ni bil nihče.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!