Nova Slovenija zahteva sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki jo vodi Miha Lamut. Na njej naj bi razčiščevali, ali je predsednik komisije iz vrst Svobode deloval zakonito.
Poslanska skupina Nove Slovenije zahteva sklic nujne seje parlamentarne komisije, ki preiskuje domnevno nedopustno vmešavanje politike v delo policije in jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut. Poslanci NSi namreč ocenjujejo, da je treba nujno razčistiti sume o nezakonitem ravnanju predsednika komsije, saj bo sicer njeno delo izjemno oteženo.
Predlagajo, da komisija po končani razpravi Lamuta pozove, da članom navede zakonsko podlago, po kateri je lahko direktor Sove Joško Kadivnik vpogledal v zapisnike sej preiskovalne komisije.
Spomnimo, Lamut je po oktobrskem pričanju nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar in bivšega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava predstavnike Sove povabil, da prisluhnejo zvočnemu zapisu in pregledajo zapisnik z zaprtega dela seje ter ugotovijo, ali sta navajala tajne podatke.
V dokumentacijo so vpogledali direktor Sove Kadivnik, njegov namestnik in uradna oseba agencije, ki so komisiji sporočili, da je bil v pričanju nekdanje notranje ministrice in bivšega generalnega direktorja policije naveden tudi podatek, ki ga Sova v skladu z zakonom o tajnih podatkih opredeljuje kot tajnega. V oči je še zlasti zbodlo to, da se je vpogleda udeležil direktor Sove, ki bo pred Lamutovo preiskovalno komisijo nastopil kot priča.
“Prosim za pojasnilo, ali vas je sekretarka preiskovalne komisije opozorila, da morajo biti skladno z 11. členom zakona o parlamentarni preiskavi priče zaslišane posamezno, kar smiselno pomeni tudi, da ne smejo biti seznanjene z izpovedjo druge priče, sploh če je to zaslišanje zaprto za javnost,” je Lamuta nemudoma vprašala poslanka NSi in članica preiskovalne komsije Vida Čadonič Špelič.
V obsežnem dopisu je od njega zahtevala tudi odgovore na vprašanja, na podlagi katerega sklepa komisije se je vpogled predstavnikov Sove v dokumentacijo zaprtega dela seje izvršil, kako je do zahteve prišlo, kdo je bil predlagatelj vpogleda in na kakšen način je potekala komunikacija med preiskovalno komisijo in Sovo. Ob tem je poslanka NSi terjala pojasnilo o pravni podlagi in dokumentacijo, ki je bila izmenjana v postopku dogovarjanja za vpogled.
Čadonič Špelič je zanimalo tudi, zakaj je bilo zaslišanje nekdanje notranje ministrice označeno s stopnjo “TAJNO”. Lamuta je vprašala še, zakaj je kar dva tedna odlašal z obvestilom članom komisije, da je Tatjana Bobnar v državni zbor poslala dokumentacijo, ki naj bi kazala na to, da nekatere priče pred preiskovalno komisijo niso izpovedale resnice.
Lamut je Čadonič Špelič med drugim odgovoril, da preiskovalna komisija ob zaslišanju Bobnar in Lindava ni razpolagala s podatkom, ali je bila kakšna informacija, ki sta jo razkrila, tajne narave. Zato se je odločil, da zvočni zapis seje in prepis preventivno določi za tajnega, Sovo kot pristojnega originatorja tajnih podatkov pa zaprosi za mnenje, ali sta priči povedali kakšen tajni podatek in če sta ga, katere stopnje. Kot naslednji razlog, zakaj je Sovo “zaprosil za pravno pomoč pri izvedbi preiskave”, je Lamut izpostavil, da sta vpogled v zaslišanje Bobnar in Lindava zahtevala tudi policija in specializirano državno tožilstvo. Pridobitev ocene Sove je bila torej, tako predsednik preiskovalne komisije, njegova dolžnost, na izbor oseb, ki so prišle na vpogled, pa da nima in ne more imeti vpliva. Kakšne posledice bo za preiskovalno komisijo imelo dejstvo, da je imel vpogled v zaprti del seje direktor Sove Joško Kadivnik, pa bo po Lamutovih navedbah predmet nadaljnje razprave preiskovalne komisije.
“Za nemoteno, zakonito in učinkovito parlamentarno preiskavo ni odgovorna Sova, ampak predsednik komisije”
Očitno pa njegove navedbe NSi niso pomirile. V zahtevi za sklic nujne seje so zapisali, da iz Lamutovega odgovora izhaja priznanje, da je bil vpogled direktorja Sove v strogo zamejen del dokumentacije problematičen in da ima lahko negativne posledice na nadaljevanje preiskave. Po oceni najmanjše opozicijske stranke ostaja odprto vprašanje, zakaj je v tajno gradivo moral vpogledati ravno direktor Sove.
“Navedba, da predsednik preiskovalne komisije nima vpliva na delovanje drugih državnih organov, drži. Drži pa tudi, da ima predsednik preiskovalne komisije odločilen vpliv na to, komu bo dopustil vpogled v tajno gradivo ter da za to nosi vso odgovornost. Za nemoten, zakonit in učinkovit potek parlamentarne preiskave ni odgovorna Sova, ampak predsednik preiskovalne komisije,” so zapisali v NSi.
Kdaj bo Lamut sklical zahtevano nujno sejo, še ni jasno, dejstvo pa je, da je delo njegove preiskovalne komisije v zadnjem času močno zastalo. Zadnjo seja se je odvila 7. decembra. Na njenem dnevnem redu je bila zgolj ena točka, dogovor o delu, seja pa je potekala za zaprtimi vrati. Zadnja zaslišanja prič pred to komisijo pa so bila sredi novembra lani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje