Predsednik preiskovalne komisije državnega zbora, ki preiskuje domnevno nedopustno politično vmešavanje v delo policije, Miha Lamut je v odgovoru članici komisije in poslanki NSi Vidi Čadonič Špelič pojasnil svoja ravnanja po zaslišanju Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava.
Predsednik preiskovalne komisije državnega zbora, ki preiskuje domnevno nedopustno politično vmešavanje v delo policije, Miha Lamut je, kot je prejšnji teden poročala TV Slovenija, predstavnike Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) povabil, da prisluhnejo zvočnemu zapisu in pregledajo zapisnik pričanja nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava. Omenjena naj bi na zaprtem delu seje komisije sicer navedla, da je na datum prijetja ruskih vohunov vplival predsednik vlade Robert Golob.
Na vpogled dokumentacije so prišli direktor Sove Joško Kadivnik, njegov namestnik in uradna oseba agencije. Ob tem pa se postavljata vprašanji, kdo je prisluh zvočnemu zapisu oziroma vpogled v zapisnik pričanja Bobnar in Lindava odobril in kako je lahko bil pri tem navzoč tudi direktor Sove Kadivnik, ki bo pred preiskovalno komisijo nastopil kot priča. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je dejala, da kot članica preiskovalne komisije ni bila seznanjena s povabilom Kadivniku in njegovim sodelavcem za vpogled v zapisnik zaprtega dela seje. Na Lamuta se je v ponedeljek obrnila z zahtevo po pojasnilu in predložitvi dokumentacije.
Lamut je v odgovoru poslanki najprej navedel, da so se člani preiskovalne komisije na pričanju seznanili tudi s podatkom, za katerega je bilo iz vseh okoliščin očitno, da se nanaša na operativno delo policije in Sove. Do tega je po besedah Lamuta prišlo navkljub temu, da sta bila tako Bobnar kot Lindav v vabilih na zaslišanje kot tudi na javnem delu zaslišanja izrecno opozorjena, da morata preiskovalno komisijo vnaprej opozoriti na to, ali bosta v svoji izpovedi navajala podatke, glede katerih je od njunih sedanjih oziroma preteklih delodajalcev treba pridobiti odvezo molčečnosti. Po njegovih besedah je to koristno za pričo, saj se na ta način zagotovi, da ta zaradi pričanja ne bo deležna očitkov o razkrivanju varovanih oziroma tajnih podatkov, sodnih postopkov …
Spomnimo, Sova je po pregledu dokumentacije preiskovalni komisiji državnega zbora sporočila, da je bil v pričanju Bobnar in Lindava naveden tudi podatek, ki ga agencija v skladu z zakonom o tajnih podatkih opredeljuje kot tajnega.
“Izdajanje podatkov, ki so tajni, pa čeprav je to storjeno iz malomarnosti, je po mojem vedenju v kazenskem zakoniku opredeljeno kot kaznivo dejanje. Enako velja za primer, da bi se tajni podatek razkril spričo malomarnega ravnanja z njim, kamor spada tudi nepravilno ravnanje z njim samim. Vse našteto je odgovornost ne samo prič v postopku, marveč tudi vseh članic in članov preiskovalne komisije, prvenstveno pa seveda njenega predstojnika, mene. S tem namenom so bili tudi članice in člani na javnem delu seje izrecno opozorjeni tudi na to dolžnost, tj. da se v javnosti ne razkriva podatkov, ki niso javne narave, sploh pa seveda nikakor ne tajnih podatkov po zakonu o tajnih podatkih,” je v odgovoru poslanski NSi zapisal Lamut.
Predsednik preiskovalne komisije v nadaljevanju tudi pojasnjuje, da sta tako Bobnar kot Lindav strokovnjaka s področja policijskih ved, Bobnar pa je tudi pravnica. Navedeno po besedah poslanca Svobode narekuje, da bi morali biti priči seznanjeni s tem, kaj lahko govorita na javnem delu seje, pa tudi s protokoli o varovanju tajnih podatkov. Pri tem je poudaril, da priči nista nikoli opozorili komisije, da bosta v nadaljevanju podajali podatke, ki so označeni kot tajni.
Lamut še piše, da preiskovalna komisija takrat ni razpolagala s podatkom, ali je bila kakšna informacija, ki sta jo razkrila Bobnar in Lindav, tajne narave. Zato se je odločil, da zvočni zapis seje in prepis preventivno določi kot tajen. Kot je dejal, bi namreč v nasprotnem primeru ravnal protizakonito. Pojasnil je tudi, zakaj je v tem primeru Sovo prosil za mnenje. “Ker je bilo glede na vse okoliščine med, predvsem pa po predmetni seji očitno, da gre pri teh izpovedbah prič, opravljenih na zaprtem delu seje komisije, brž ko ne tudi za podatke, ki imajo svoj izvor v obveščevalno-varnostni sferi, sem omenjeno storil z jasnim namenom, da zaradi zaščite integritete dela preiskovalne komisije ter zakonitosti njenega delovanja Sovo, kot domnevnega, a glede na okoliščine primera utemeljeno opredeljenega edinega pristojnega originatorja teh tajnih podatkov, zaprosim za njihovo zjasnitev, ali katerikoli od podatkov, ki sta jih priči podali na zaprtem delu njunega zaslišanja, sploh predstavlja tajni podatek po tem zakonu in če da, katere stopnje,” je zapisal.
Po njegovih navedbah sta vpogled v zaslišanje Bobnar in Lindava v tem času zahtevala tudi policija in specializirano državno tožilstvo. Zato je Sovo – tako Lamut – kot predsednik komisije zaprosil za pravno pomoč pri izvedbi preiskave oziroma jo zaprosil, da poda oceno o tem, ali sta priči v zaslišanjih komisijo seznanili s kakršnimkoli podatkom o operativnem delu Sove, ki ga je agencija kot originator označila za tajnega. “Kot predsednik komisije sem bil namreč to dolžan storiti, saj stopnja tajnosti določa način varovanja in s tem tudi ravnanja s tovrstnimi podatki. To nikakor ni bila moja samovolja, kot se mi sedaj očita, to je bila moja dolžnost. Kot predsednik komisije sem namreč pristojnim državnim organom, v kolikor imajo za to upravičen pravni interes, že po zakonu zavezan omogočiti dostop do zbranega dokaznega gradiva v parlamentarni preiskavi,” je dodal Lamut.
Kot je navedeno v odgovoru poslanki NSi, so predstavniki Sove 30. novembra letos na podlagi tega opravili vpogled v omenjeno gradivo. Pri tem je Lamut zapisal, da na izbor oseb, ki so prišle na vpogled, nima in ne more imeti vpliva. 6. decembra je Sova Lamuta obvestila, da je bil na pričanju razkrit tudi podatek, ki ga Sova opredeljuje kot tajnega. S tem je bilo komisiji državnega zbora po njegovih besedah omogočeno, da policijo in specializirano državno tožilstvo obvesti, na kakšen zakonit način lahko do njega sedaj dostopajo, če bo za to dala soglasje tudi Sova.
Predsednik preiskovalne komisije se je pri tem obregnil tudi na navedbe oziroma “obtožbe” odvetnika ene od prič, da bi lahko pri vpogledu Sove prišlo celo do odtujitve dokaznega gradiva iz državnega zbora na sedež slednje. Te navedbe je Lamut označil kot zlonamerno obrekovanje preiskovalne komisije in samega državnega zbora.
Kakšne posledice pa bo imelo dejstvo, da je direktor Sove Kadivnik imel vpogled v zaprti del seje za preiskovalno komisijo, bo predmet nadaljnje razprave preiskovalne komisije, je dodal Lamut. Na tem mestu je predsednik preiskovalne komisije izpostavil tudi sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2005, ki je v kazenski zadevi zavzelo stališče, da okoliščina, da se kasneje zaslišana priča predhodno seznani z izpovedjo druge priče, ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka. O usodi pričanja direktorja Sove bo preiskovalna komisija torej opravila razpravo, v kateri bodo ugotavljali, v kolikšni meri je zaradi vpogleda v omenjeno dokumentacijo morda bila prizadeta verodostojnost te priče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje