Menu Item
Potem ko se je minuli konec tedna nad Koroško Belo znova aktiviral zemeljski plaz Urbas, ki je tamkajšnjim prebivalcem grozil že v času avgustovskih poplav, so predstavniki civilne zaščite Občine Jesenice danes sporočili, da so dopoldne stekla sanacijska dela na potezni zanki.
Kot smo poročali v petek, je zemeljski plaz Urbas nad Koroško Belo na Jesenicah, ki je nevšečnosti povzročal že v času ujme, začel površinsko plaziti. S kranjske izpostave uprave za zaščito in reševanje so v petek sporočili, da se je pretrgala potezna zanka, ki sproži opozorilno sireno, na zgornjem delu plazu Urbas, kar je dalo vedeti, da je plaz aktiven. Ker se je pretrgala le ena, spodnja potezna zanka, se sirena ni sprožila.
Danes dopoldne so stekla sanacijska dela. Kot so sporočili predstavniki civilne zaščite občine Jesenice, so s pomočjo helikopterja Slovenske vojske v bližino pretrgane potezne zanke pripeljali nove vodnike za zanke ter ostalo opremo.
Ob 14.10 so vzdrževalci alarmnega sistema zaključili z delom in sistem že deluje nemoteno. Geologi so hkrati sporočili, da je bil glavni razlog za aktivacijo spodnjega dala plazu namočenost in povečan pretok potoka Bele, ki prečka ta del območja.
“Povečana namočenost območja je posledica predhodnih padavin in hipnega taljenja snega v zaledju. Geolog iz Geološkega zavoda Slovenije je ugotovil, da po petkovem dogodku ni prišlo do zajezitve z materialom in da je struga pretočna. Je pa na območju Urbasa evidentiral povečano količino potencialno labilnega materiala, ki se lahko v primeru povečanih količin padavin premakne po strugi navzdol. Zato je potrebno nadaljevati s spremljanjem stanja tako senzorjev kot tudi na terenu, ” so zapisali na Facebookovi strani Občine Jesenice.
Dodali so še, da je skrbnik monitoring sistema v sklopu rednega vzdrževanja zamenjal akumulatorje na obeh lokacijah (zemeljski plaz Urbas in Čikla), ki zagotavljajo neprekinjeno napajanje monitoring sistema. Tudi ta oprema je bila pripeljana s pomočjo helikopterja Slovenske vojske.
Plazovi, kot je ta, so nevšečnosti za tamkajšnje prebivalce povzročali že v času avgustovske ujme. Vzrok za povečano aktivnost na plazovih je bilo izredno namočeno leto, sprožilni element pa so predstavljale večdnevne intenzivne padavine, ki so povzročile povečanje površinskih pretokov, dvig podtalnice in povečanje premikov na plazovih, so takrat navedli na Geološkem zavodu Slovenije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!